Izredno sejo DZ o upravljanju državnega premoženja so zahtevali v opozicijskih poslanskih skupinah SDS, NSi in nepovezanih poslancev, kjer vladi očitajo kršenje strategije upravljanja državnega premoženja.
"V vseh treh poslanskih skupinah smo prepričani, da sedanje upravljanje državnega premoženja pod vlado Mira Cerarja in pod okriljem finančnega ministra Dušana Mramorja bistveno odstopa od sprejete strategije," je dejal poslanec SDS Maro Pogačnik. Upravljanje tudi bistveno odstopa od predvolilnih obljub SMC o etičnosti, moralnosti in transparentnosti, je dodal.
"V vseh treh poslanskih skupinah smo prepričani, da je SMC, ki dejansko vodi vlado, za približno 180 stopinj obrnila ploščo glede etičnosti, moralnosti in transparentnosti," je dejal Pogačnik.
Med primeri, ki po njegovih besedah jasno kažejo na kršitve in odstopanje od zapisanega v strategiji, delujejo v škodo podjetij, ki so v državnem upravljanju, ter predstavljajo nevarnost za oškodovanje davkoplačevalcev, je izpostavil kadrovanje v SDH in NLB, odločitev o prenosu terjatev do Save iz slabe banke na SDH, pripojitev Probanke in Factor banke k DUTB, prodajo deležev v Palomi in Adrii Airways,...
Država po Pogačnikovih besedah prodaja svoje premoženje na netransparenten način in tveganje je, da kupci niso ustrezni in primerni. "Pod to vlado se državno premoženje prodaja nekim finančnim skladom, ki jih ustanavljajo le nekaj dni pred podpisom pogodbe, prihajajo pa iz t.i davčnih oaz, kot sta Ciper in Luksemburg," je dejal.
Mramor je vse očitke zavrnil. Kot je pojasnil, je za upravljanje državnega premoženja v Sloveniji pristojen SDH, ki deluje samostojno in na lastno odgovornost, vlada pa se v njegovo delo ne vmešava.
To pa seveda ne pomeni, da vlada nima nobenega vpliva na upravljanje državnega premoženja, je nadaljeval. A ta vpliv se je končal z določitvijo širšega okvira delovanja SDH, to je s predložitvijo strategije upravljanja državnega premoženja ter določitvijo meril za merjenje uspešnosti poslovanja SDH, je pojasnil.
Ob tem je opozoril, da razprave, kot je današnja, dajejo vtis, da je Slovenija država, kjer se politika neposredno vmešava v podjetja. To seveda zmanjšuje privlačnost Slovenije za neposredne naložbe, ki jih še kako potrebujemo. S tem pa se poslabšuje tudi uspešnost privatizacije podjetij v državni lasti, ki v skladu s strategijo ne sodijo v državno lastništvo. Vse to ima neljube posledice za število in kakovost delovnih mest, gospodarsko rast, javne finance in blagostanje državljanov, je bil kritičen.
