Nekdanji predsednik uprave Intereurope Lovšin je mimo nadzornega sveta v omenjeni projekt vložil več kot 140 milijonov evrov, novo vodstvo pa ga je uspelo prodati le za 45 milijonov evrov. Soglasje nadzornikov za to naložbo je Lovšin pridobil šele naknadno.
Tožilstvo Lovšinu očita, da je s svojim početjem, ko je z Belousovim sklenil kupoprodajno pogodbo in je Intereuropa na liechtensteinski račun ruskega poslovneža nakazala 25 milijonov evrov, še preden je o tem odločal nadzorni svet, Belousovu pridobil najmanj 16 milijonov evrov premoženjske koristi. Gradbena dela, ki jih je izvedel Riko, pa naj bi bila bistveno preplačana, s čimer naj bi Lovšin podjetju Janeza Škrabca pridobil najmanj 10 milijonov evrov premoženjske koristi, je ob začetku glavne obravnave danes povzela tožilka Anja Štrovs.
Lovšin, ki je danes prebral pisni zagovor, ni pa odgovarjal na vprašanja, je podobno kot na predobravnavnem naroku branil naložbo v logistični terminal v Rusiji glede na tedanjo strategijo Intereurope in mednarodno konjunkturo, ter poudaril, da je bila Intereuropi škoda narejena kvečjemu zato, ker kasnejša uprava projekta ni dokončala.
Obtoženi, ki je danes kot edini vir dohodka navedel 500 evrov mesečnega nadomestila za brezposelnost, je zanikal, da bi Belousova poznal od prej, zaradi česar tudi ne bi imel motiva, da mu pridobi premoženjsko korist, naraščanje cene del pa je pripisal spremenjenim zahtevam strank, v prvi vrsti General Motorsa.
Lovšinova obramba se glede preplačanega zemljišča sklicuje na različne cenitve, ki po besedah odvetnika Marka Bošnjaka vse po vrsti dokazujejo, da cena okoli 40 hektarjev velikega zemljišča ni bila previsoka.
Bošnjak je med drugim zatrdil, da obramba ne nasprotuje izvedbi dokazov v zvezi z bančnim računom Belousova v Liechtensteinu. Sodišče teh podatkov za zdaj še ni pridobilo, vendar po mnenju tožilstva ne gre za ključen dokaz.
Obtoženi, ki je danes kot edini vir dohodka navedel 500 evrov mesečnega nadomestila za brezposelnost, je zanikal, da bi Belousova poznal od prej, zaradi česar tudi ne bi imel motiva, da mu pridobi premoženjsko korist, naraščanje cene del pa je pripisal spremenjenim zahtevam strank, v prvi vrsti General Motorsa.
Na današnjem naroku so predvajali tudi posnetek zaslišanja tedanjega Lovšinovega namestnika v upravi Zvezdana Markežiča, ki je medtem umrl. V posnetku se je Markežič spominjal, da so člani nadzornega sveta, ko so si prvič ogledali lokacijo terminala, izrazili negodovanje nad dimenzijami in nad tem, da je gradnja že v teku.
Kasneje je uprava sicer potrdila noveliran, bistveno dražji projekt, pri čemer je Lovšin po besedah Markežiča kot razlog za to izpostavil dve ključni novosti (možnost direktne železniške linije do terminala in vzpostavitev carinskega terminala).
Tedanji izvršni direktor za investicije v Intereuropi Igor Lukič pa je danes pojasnil, da je bil v projekt Čehov v prvi fazi vključen le na administrativni ravni. O načinu izbire zemljišča je navedel, da je Lovšin "povedal, da kupujemo to zemljišče in to je to".
Je pa Lukič glede samih gradbenih del navedel, da je bil Riko najugodnejši od treh ponudnikov, aneksi k osnovni pogodbi pa so se sklepali zaradi večjega obsega del, in ne zaradi povečanja cene storitve kot take. Prav tako je izpostavil pomen, ki ga je za Intereuropo predstavljal General Motors, ki je postavil dodatne zahteve v zvezi s terminalom.
