Uslužbenci zasebnih varnostnih družb so po skoraj deset letih delovnopravne neurejenosti le dočakali kolektivno pogodbo. Delodajalci so zadovoljni, sindikat pravi, da je dosegel kar največ, eno ministrstvo si roke briše, drugo si jih mane.
STA
Varnostniki so končno začeli prejemati polno minimalno plačo s pripadajočimi dodatki, a so še daleč od polnopravnih pravic.
Predsednik Zbornice za razvoj zasebnega varovanja (ZRZV) Branko Slak je že na začetku prejšnjega leta opozarjal, da so cene zasebnega varovanja na podlagi javnih razpisov v državni in javni upravi praviloma najnižje cene, ki jih ponudijo ponudniki storitev oziroma zahtevajo naročniki. "Navedene cene so običajno takšne, da komajda pokrijejo stroške dela za minimalno plačo, ali celo manjše, tu pa se začne problem nelojalne konkurence, ki je v zasebnem varovanju vse bolj pereč," je ugotavljal Slak.
Državi, ki nastopa v vlogi regulatorja, je kot odjemalcu teh storitev v interesu, da so čim cenejše. Dela, ki so jih še na začetku tisočletja opravljali policisti ali drugi uniformiranci, so zdaj prevzeli cenejši in bolj izkoriščani zasebni varnostniki. Ti bodo zdaj tudi prevzemali breme migrantske krize, pri tem pa se gotovo ne bodo upirali, kot si to lahko privoščijo policisti.
Slabo urejena panoga
Majda Marolt iz Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) iz sindikalne centrale ZSSS opozarja, da kolektivne pogodbe ni bilo skoraj deset let. Leta 2007 je bila odpovedana s strani zbornice ZRZV, ki je po njenih navedbah tudi tokrat pritiskala na sindikate, naj se podpiše le delna kolektivna pogodba, ki področje ureja necelovito. Maroltova pravi, da so za delojemalce tako uspeli vsaj določiti višino izplačil dodatkov za nočna, nedeljska dela in dela ob praznikih.
Pred tem so bili dodatki zajeti v minimalno plačo. Delodajalci so tako izkoriščali pravno luknjo, po kateri za zaposlitev na delovno mesto varnostnika zadostuje osnovnošolska izobrazba. Zaposleni so tako kljub morebitnim višjim kvalifikacijam padli v tretji plačni razred, ki se je računal kot osnova. K tej osnovi pa so nato delodajalci prištevali dodatke. Prevedeno v prakso je to pomenilo, da je varnostnik, ki je delal ob petkih in svetkih, na svoj račun konec meseca prejel nič več kot minimalno plačo.
Prevoz na delo, odmori in malice na bone
S podpisanim niso zadovoljni v nereprezentativnem Sindikatu zasebnega varovanja Slovenije iz centrale KS 90. Njegov izvršni sekretar Damjan Volf opozarja, da je pot na delo za varnostnika nepredvidljiv strošek, saj je lokacija dela v njihovih pogodbah praviloma predvidena kot v celotni Sloveniji. V kolektivno pogodbo se je po drugi strani zapisalo, da je osnova za povračilo teh stroškov najmanj 60 % cene mesečne vozovnice najcenejšega javnega prevoza.
STA
Sindikalist Volf se trudi delavce organizirati, vendar težko dosega reprezentativnost sindikata. Člani sindikata SZVS želijo zaradi strahu pred delodajalci ostati anonimni.
Stroške za prevoz morajo delavci tako pokrivati z lastno plačo, ki je že tako nizka. Če pa delodajalcu oporekajo, jih ta disciplinira s premestitvijo na odročnejšo lokacijo. Nemara tudi takšno, ki je dostopna le z osebnim vozilom.
Pri tem morajo delavci odmor za malico preživeti na delovnem mestu, zaradi narave dela objekta namreč ne smejo pustiti nezavarovanega. Nekateri pri tem glede nakupa malice sploh nimajo izbire, saj jim je nadomestilo zanjo lahko izplačano v vrednostnih bonih. Nekateri v bližini svojega delovnega mesta tako sploh ne morejo kupiti svojega dnevnega obroka, vsaj ne z vrednostnimi boni, katere jim za ta namen dajo.
Po desetletju brezpravja necelovita kolektivka
Volf dodaja, da v pogajanja glede pogodbe niso bili povabljeni, pri tem pa sklepa, da je do njenega podpisa po "neverjetnem" desetletju brez nje prišlo zaradi interesa delodajalcev. Tako so namreč uzakonili nadaljnje zažiranje v plačo delavcev, potem ko se je že spremenila zakonodaja o minimalni plači.
Da bi se lahko dogajalo nekaj v tej smeri, namiguje tudi podpisnica Maroltova. Zaupala nam je, da so v zbornici na sindikate pritiskali, naj ne sodelujejo v zbiranju podpisov, potrebnih za vložitev novele zakona o minimalni plači v parlamentarno proceduro. Slak iz zbornice ZRZV je te navedbe zanikal.
Očitke o slabi urejenosti področja pa zavračajo tudi na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pogodbo po podpisu hitro razširilo na celotno panogo. Pri tem sicer priznavajo, da je kolektivna pogodba namenjena širjenju pravic delavcev, a hkrati ugotavljajo, da se točna višina nadomestila opredeljuje prav v njej. Zakon namreč le določa te pravice, ne določa pa tudi višine nadomestil zanje.
"Srž problema v tej dejavnosti je, da delavci v njej niso organizirani v sindikat," ugotavlja Maroltova, "delodajalci se pogajajo čisto drugače, če podjetje za kakšen dan obstoji."
Vendar se moramo pri tem vprašati, kakšno izhodišče za delavsko organiziranje ima posameznik v dejavnosti, kjer ga lahko delodajalec kaznuje z napotitvijo na odročno delovno mesto.
STA
