Njena mati je doživela tako obliko srčne aritmije, ki je vodila v možgansko kap. Andreja iz okolice Nove Gorice je prepričana, da bi njena mama ob hitrejši obravnavi veliko ugodneje prenesla zdravstveno stisko. "Menim, da ob hitrejšem ukrepanju ne bi doživela kapi ali pa bi bile posledice milejše," pove.
Prosila za hitro pomoč
Na urgenci v Šempetru sta namreč naleteli na polno čakalnico, tako da sta na obravnavo čakali kar dolgo. "Najprej sva šli k sestri, ki je delala na sprejemu, izprašala naju je materinem o stanju. Prosila sem jo za res hitro obravnavo, a je dejala, da je veliko pacientov s težkimi stanji in da bova morali na pregled v internistični ambulanti počakati. Cenim pa, da je dodala, da če bo slabše, naj na to opozoriva," razloži razmere, v katerih sta se znašli.
"Na srečanje z urgentnim zdravnikom je čakalo še najmanj pet ljudi. V ordinacijo smo vsaj po mojem občutku hodili po vrsti; tako, kot smo prišli, in ne glede na nujnost stanja, čeprav danes vem, da sva čakali, ker so bila druga stanja še nujnejša. Tudi če vedo, da ti morajo zelo hitro pomagati, to ni mogoče; če dela en zdravnik, lahko obdela le enega bolnika," pojasni.
Določanje nujnosti
Ko zaradi velikega števila bolnikov zdravstveno osebje na urgenci ne zmore sproti pregledati vseh pacientov, ustrezno izobražen zdravstveni delavec izpelje triažni postopek. V večini zdravstvenih ustanov to izvajajo že dalj časa, po novem, še bolj dodelanem sistemu pa tudi v vseh nedavno zgrajenih urgentnih centrih. Postopek je namenjen zmanjševanju kliničnega tveganja za paciente oziroma določanju prioritete obravnave glede na stopnjo nujnosti. Namen triaže je, da zagotovi pravilno in pravočasno oskrbo pacientov glede na težave, ki jih imajo. Triaža torej ni namenjena postavljanju diagnoz in predvidena diagnoza tudi ni temelj za razvrščanje pacientov; njen namen je ocena ogroženosti in prizadetosti.
Kritizira sistem
Pričakovali sta, da ju bodo obravnavali zelo hitro. "Vendar kaj narediš, ko vidiš, da sta pred tabo gospod z infarktom in dekle s hudo alergijsko reakcijo? Pomisliš na to, da si pač v 'nemilosti' osebja, ki je ocenilo, da mora druge reševati prej. Predvsem pa v nemilosti sistema, ki ni dobro zastavljen, ali drugače povedano – v krempljih države, ki nima ali ne da denarja za več zdravstvenega osebja in izboljšanje pogojev dela zdravstvenih ustanov. Ne krivim bolnišnice. Delo so opravili korektno, po stopnji nujnosti, pravim le, da sem se počutila nemočno in prizadeto ob misli na podobo zdravstvenega sistema pri nas," strne svoje razmišljanje.
