Prav včeraj je državni zbor sprejel spremembe zakona o mednarodni zaščiti, ki med drugim določa pravice beguncev pri nas. Iz predlogov sprememb zakona so poslanci ta teden črtali predlog, ki je predvidel, da bi lahko pri nas za azil zaprosili samo še begunci, ki k nam ne bi prišli iz druge države članice EU. Tako bi pravzaprav begunci, glede na to, da smo obkroženi z državami članicami EU, lahko zaprosili za azil samo še v primeru, če bi na naša tla padli iz zraka.
Predlog je naletel na burne odzive, saj bi s tem kršili mednarodno veljavne pravne standarde. Pri vsem skupaj pa je najbolj presenetljiv odziv slovenskega predsednika vlade Mira Cerarja.
Cerarjevo sprenevedanje
Kot sam pravi, za sporno navodilo ni vedel. Pojavlja pa se vprašanje, kako ni vedel za dopolnilo, ki ga je pripravila in podpirala njegova ministrica. Kako je mogoče, da sam ne ve, kakšen predlog pripravi članica njegovega kabineta, ki mu je neposredno odgovorna. Glede na poročanje medijev, ki so razkrili, da je takemu predlogu sprememb zakona odločno nasprotoval pravosodni minister Goran Klemenčič, je težko verjeti, da ministrski predsednik o tem ne bi bil obveščen. Pojavljajo se celo informacije, da je sestanek glede zaostrovanja zakonodaje potekal pri Cerarju. Verjetneje je torej, da je zaradi nasprotovanja javnosti in nevarnosti tožb, ki bi jih bila Slovenija deležna, spremenil mnenje in javno nasprotoval zakonu. Vsaj toliko, če ne še bolj kot sama vsebina predloga, pa je pri tem sporno Cerarjevo zanikanje, da o zakonu ni vedel ničesar.
V preteklosti že podpiral sporno zakonodajo
Naj spomnimo, da je aktualni predsednik vlade, sicer eden izmed najbolj uveljavljenih pravnikov pri nas, enkrat že podpiral zakonodajo, ki se je kasneje na evropski ravni izkazala za pravno sporno. Leta 2005 je bil namreč eden izmed piscev krivičnega ustavnega zakona o izbrisanih. Že takrat so ga mnogi obtoževali, da je širil izbrisanim nenaklonjen, nestrpni odnos do njih. Kasneje pa je tudi evropsko sodišče za človekove pravice pritrdilo, da so bile v Sloveniji kršene pravice izbrisanih. Tudi pri aktualni begunski problematiki smo lahko slišali podobno retoriko. Več mesecev je Cerar v javnosti pri begunski problematiki poudarjal predvsem varnostni problem, svaril pred velikim številom beguncev in naposled celo postavil na meji rezilno žico, ki bo državljane po njegovem obvarovala pred nevarnostmi. Kot so zapisali pri Alternativni akademiji: »Slovenska vlada s svojimi nesmiselnimi ukrepi, postavljanjem bodeče žice, dajanjem posebnih pooblastil vojski in retoriko pretiranih pričakovanj, kar sama pospešila kolektivno histerijo, protibegunske strahove in ksenofobno nestrpnost.«
Pri Alternativni akademiji so zapisali, da bo letošnja politična strategija, kako priti na oblast, temeljila na protibegunski nestrpnosti, pregonu protislovenstva in aktivnem podpihovanju sovraštva.
Stopnjevanje sovražnega diskurza
Šele ko se je Cerar zavedel, kako daleč je pripeljal tovrsten diskurz, je začel miriti prebivalce. Očitno pa pri tem ni zmožen uvideti svojega deleža krivde. S tem, ko je stranko, ki naj bi se uvrščala na levi center, pri reševanju begunske problematike pomaknil povsem v desno, je s tem zožil maneverski prostor ostalih desnih strank. Logična posledica tega je, da so se pri SDS zato pomaknili še bolj v desno in zagovarjajo beguncem še bolj nenaklonjene politike. Zato, z že tako problematičnimi politikami Cerarjeve stranke, niso zadovoljni. Prišli so celo tako daleč, da se jim ne zdi problematično pojavljati se na shodih, kjer leta 2016 vihrajo domobranske zastave in ne manjka sovražnih izpadov proti beguncem. Pri Alternativni akademiji so zato zapisali, da bo letošnja politična strategija, kako priti na oblast, temeljila na protibegunski nestrpnosti, pregonu protislovenstva in aktivnem podpihovanju sovraštva.
Migrantski narod, ki ne mara migrantov
V sovražni histeriji, ki jo je aktivno pomagal vzpostavljati predsednik vlade, tako tudi v medijih ne manjka netočnih informacij in celo laži, ki želijo begunce prikazati kot čim bolj problematične. Ker skoraj pol milijona beguncev, ki so prečkali Slovenijo, do zdaj praktično ni zagrešilo omembe vrednega incidenta, si jih je očitno treba izmisliti. Le vprašamo se lahko, kaj bi šele bilo, če bi res prišlo do kakšnega večjega incidenta. Vse to pa se paradoksalno dogaja v državi, katere narod je bil zgodovinsko nagnjen k migracijam. Kot je dejal zgodovinar dr. Božo Repe, se »je iz Slovenije, zaradi ekonomskih razlogov v zadnjih letih izselilo okrog 20 tisoč ljudi. Po drugi svetovni vojni se je iz države zaradi političnih razlogov izselilo 17 tisoč ljudi. In to me pri begunski krizi najbolj neprijetno preseneča. Slovenci smo tipični migrantski narod. 100 tisoči so se preselili od konca 19. stoletja naprej.« Toda to nekaterim državljanom ne preprečuje širjenja protimigrantskih pogledov.
Ostri protiazilni režim
V takšnem vzdušju nas tudi ne morejo več presenečati poročila iz begunskih taborišč. Na državnih mejah Slovenija že izvaja poostren nadzor. Policija je namreč nevladnim organizacijam in ostalim osebam omejila dostop do beguncev, ki nimajo pravice vstopa v državo, ker ne želijo, da bi pridobili informacije o tem, da lahko pri nas zaprosijo za zaščito. Slovenija pa je v dogovoru z drugimi državami sprejela še eno pravno sporno omejitev o zgornji kvoti 580 beguncev, ki lahko vstopijo v državo.
Ljudje želijo pomagati mladoletnikom
Kljub vsemu pa obstajajo tudi bolj svetle zgodbe. Kot je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, se jim oglašajo tudi posamezniki, ki želijo na svoj dom sprejeti mladoletne begunce. Toda to je zdaj praktično nemogoče. Kot je dejal Šefic, za zdaj poskušajo predvsem najti njihove starše oziroma skrbnike. Več možnosti za pomoč pa bo po njegovih besedah, ko bodo mladoletniki pridobili azil. »Vse ponudbe so zabeležene in bodo uporabljene, če bo treba,« je še dodal.
Cerarjeva (ne)premišljena ideja
Predsednik vlade pa je že večkrat ponosno izpostavil idejo, ki naj bi se je spomnil sam. V sredini februarja je predstavil načrt o krepitvi druge linije nadzora na makedonsko-grški meji, ki bi sledila turškemu nadzoru. Ideja je v preostalih državah naletela na plodna tla, in tako so močno poostrili varovanje makedonske meje. S tem se je zmanjšalo število beguncev, ki prihajajo k nam. Še v prvih dveh tednih februarja je v državo vstopilo 28.623 beguncev, v drugi polovici meseca pa se je številka zmanjšala za več kot štirikrat, v državo je vstopilo samo še 6172 beguncev. Nelegalnih prehodov na meji do zdaj niso zaznali. Na terenu pa trenutno deluje tudi 200 vojakov, ki pomagajo policiji. Toda Cerarjeva ideja je problem zgolj podtaknila drugi državi.
Begunci se zgrinjajo v Idomeni
Medtem ko Šefic na tiskovni konferenci razlaga, da so razmere normalne, stabilne in brez večjih posebnosti, pa se na makedonsko-grški meji stanje vse bolj slabša. Za to pa je najodgovornejši prav naš predsednik vlade, ki mu je bilo očitno najpomembneje prestaviti težave s slovenske meje na tuje ozemlje. S tem je v še bolj neugoden položaj potisnil Grčijo. Slednja se že tako srečuje z veliko humanitarno krizo svojega prebivalstva, ki je posledica brutalnih varčevalnih ukrepov, v državo pa dnevno še vedno prihaja od 2500 do 3000 beguncev, ker pa ne želijo ostati v obubožani Grčiji, se na stotine beguncev peš po avtocesti zgrinja v Idomeni na meji z Makedonijo.
Voditelji EU se morajo zbuditi
Na meji naj bi bilo v teh trenutkih že več kot 12 tisoč ljudi. Kot poročajo, naj bi nekateri na hrano čakali kar 48 ur. Mnogi spijo pod milim nebom. Kljub vsem zaostrovanjem pa ljudje, ki so pobegnili pred revščino, lahkoto in bombami, ne bodo prenehali prehajati. Ograje in zidovi, ki jih prednje postavljajo politiki, jim ne bodo preprečili želje in upanja po odhodu v varnejši svet. Da se morajo glede begunske krize voditelji EU zbuditi, je ta teden sporočil celo Visoki komisariat ZN za begunce. Če želijo voditelji, vključno z našim predsednikom vlade, omiliti in rešiti begunsko krizo, bodo namreč morali predvsem poskrbeti, da bo življenje v krajih, od koder prihajajo, ne samo varnejše, temveč jim bo omogočalo tudi ekonomsko in socialno varnost. T. i. ekonomski migranti k nam prihajajo prav zaradi neperspektivnih razmer v njihovih državah. Na žalost pa zgrešene evropske politike varčevanja poslabšujejo tudi položaj večine državljanov EU. Zato so nujno potrebne drugačne politike ne samo v državah EU, temveč tudi v državah, od koder migrantje prihajajo. Upamo, da se voditelji EU ne bodo zbudili, ko bo že prepozno.
