Marca 1997 je koprsko okrožno sodišče na predlog Urada RS za preprečevanje pranja denarja na bančnem računu podjetja Sealand Trade Development Authority, odprtem pri Banki Koper v Kopru, zaseglo vrtoglavih 12 milijonov nemških mark oziroma nekaj več kot šest milijonov evrov.
Lastnik podjetja Alexander Gottfried Achenbach se je pod lupo preiskovalcev znašel zaradi suma, da se ukvarja s pranjem denarja, ki naj bi izviral iz nezakonitih piramidnih iger na srečo in goljufij, tožilstvo pa mu očitkov med sojenjem – šlo je za enega prvih kazenskih postopkov zaradi očitkov pranja denarja pri nas – ni uspelo dokazati. Leta 2004 je bil Achenbach pred koprskim okrožnim sodiščem oproščen, sodbo je potrdilo tudi višje sodišče.
Neobstoječe podjetje iz nepriznane kneževine
Tožilstvo je bilo sicer prepričano, da ni pogojev za vrnitev denarja fiktivnemu podjetju iz mednarodno nepriznane kneževine Sealand, ki so jo septembra 1967 razglasili na zapuščeni vojaški utrdbi v Severnem morju, dvanajst kilometrov od vzhodne obale Velike Britanije, in je predlagalo, naj sodišče milijone začasno zadrži. Toda vrhovno sodišče je tožilsko zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo, koprsko okrožno sodišče pa je naposled po Achenbachovem pooblastilu novembra 2005 denar nakazalo na račun njegovega odvetnika, danes že pokojnega Danijela Starmana, ta pa ga je posredoval naprej svoji stranki, kljub intervencijam vrhovnega tožilstva, da obstaja kup nerazčiščenih vprašanj.
»Ocenjujem, da dopis, ki ste ga prejeli od odvetnika Danijela Starmana iz Kopra, ni listina, na podlagi katere bi bila mogoča vrnitev zaseženih sredstev. Gre za izjavo nemškega odvetnika, katerega podpis je potrdil nemški notar, ki ne dokazuje obstoja Sealand Trade Development kot gospodarskega subjekta iz kneževine Sealand, niti ne vsebuje naloga zakonitega zastopnika s priloženimi dokazili o zastopanju,« je med drugim v dopisu koprskim okrožnim sodnikom brez uspeha protestiral tožilec Harij Furlan ...
Henningov boj za milijone
Za milijone pa se vrsto let poteguje tudi nemški državljan Roland Henning, ki trdi, da je pravi lastnik denarja; da ga je zaupal v upravljanje Achenbachu, takratnemu prijatelju in sodelavcu, ki ga je deponiral v Banki Koper z namenom investiranja v Sloveniji. Henning trdi, da sta z Achenbachom kmalu po zaplembi denarja sklenila pogodbo o cesiji, s katero je postal upnik zaseženega denarja, koprsko okrožno sodišče pa naj bi jo pri vračanju milijonov povsem ignoriralo, čeprav je bila cesija v spis vložena pravočasno. Sodišče je po Henningovem mnenju z vrnitvijo denarja Achenbachu ravnalo protipravno, vendar je ljubljansko okrožno sodišče njegov tožbeni zahtevek, v katerem je od države zaradi napake koprskega okrožnega sodišča terjal 6,022.158 evrov z obrestmi, že dvakrat zavrnilo, nedavno pa je njegovo zahtevo za revizijo postopka zavrnilo še vrhovno sodišče. Toda Henningova odvetnika Marko Rajčevič Lah in Anton Grilc še nista vrgla puške v koruzo in razmišljata o pritožbi na ustavno sodišče. Prepričana sta namreč, da bi moralo kazensko sodišče na prvi stopnji razrešiti tudi civilnopravna vprašanja med vpletenimi, torej Achenbachom in Henningom ...
Achenbachov državni udar in ugrabitev prestolonaslednika
In kdo je možakar, ki naj bi zaradi napake koprskega okrožnega sodišča neupravičeno pokasiral Henningove milijone, zaradi česar zdaj slednji toži Slovenijo? Alexander G. Achenbach je bil svoje dni drzen mož pustolovskega duha. Leta 1978 je zavohal priložnost za zaslužek na miniaturnem ozemlju od nikogar priznane kneževine Sealand, ki je dejansko opuščena britanska vojaška ploščad Roughs Tower sredi Severnega morja. Pretkani Achenbach je ustanovitelja in vladarja Sealanda, princa Paddyja Roya Batesa, prepričal, da leži prihodnost kneževine v luksuznem hotelirstvu in igralništvu, v zameno pa je prejel državljanstvo in dosmrtni položaj predsednika vlade. Toda Achenbachovi apetiti so bili večji. Izkoristil je prinčevo odsotnost in s pomočjo pajdašev izvedel državni udar ter za talca vzel prestolonaslednika Michaela, ki so ga čez nekaj dni izpustili na Nizozemskem. Princ Roy je nato izvedel protinapad. S helikopterskim desantom je presenetil zavojevalce, Michael naj bi enkrat ustrelil v zrak in »uporniki« so se predali. Princ jih je nato zadržal na ploščadi kot vojne ujetnike. Sledila so mukotrpna pogajanja, v katera se je vključil celo nemški diplomat na britanskem veleposlaništvu, kar šteje princ Roy za priznanje suverenosti Sealanda s strani Nemčije. Achenbach je bil izpuščen, ne pa še premagan. Ustanovil je vlado v izgnanstvu, ki (vsaj) na spletu obstaja še danes.