Nedeljsko državno proslavo ob kulturnem prazniku je zasenčila izjava režiserja Mareta Bulca, da sta njeno vsebino narekovala upravni odbor Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo. Kot je povedal, so izključili nekaj ključnih zadev, zahtevali drugačno scenografijo (sprva je bila mišljena scenografija, izdelana iz bodeče žice), izključili tudi enega ključnih nastopajočih (gre za raperja Miho Blažiča - N'toka) in dodali novo obvezno umetniško točko. Ob vsem tem Bulc ni vedel, ali naj pristane na cenzuro ali naj se umakne iz projekta, kajti ni se več počutil kot režiser, temveč kot izvršitelj idej in popravkov upravnega odbora Prešernovega sklada in ministrstva za kulturo. Vztrajal je zaradi umetnikov, ki jih je pritegnil k projektu in s katerimi je delal tedne brez podpisanih pogodb.
Bulc je vztrajal zaradi umetnikov, ki jih je pritegnil k projektu in s katerimi je delal tedne brez podpisanih pogodb.
Vsebina kulturnega programa
V torek zvečer pa so se oglasili v stranki NSi, ki je v javnost poslala odprto protestno pismo ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar, v katerem je predsednica stranke Ljudmila Novak sicer zapisala, da je »cenzura oz. nestrinjanje z režiserjevimi zamislimi, da bi uporabil žico ter zlorabil in onečastil slovenske državne simbole, na mestu«, in dodala: »Osrednja državna proslava ob kulturnem prazniku ne more in ne sme biti projekt posameznika, ki izraža svoje ideje, videnja in nestrinjanja z aktualnim družbenim dogajanjem, pač pa je pripravljavec programa odgovoren naročniku in financerju te osrednje državne prireditve.« Kot navaja v pismu, pa v NSi protestirajo zaradi vsebine kulturnega programa in izbora nastopajočih umetnikov: »Če bi bila to zgolj ena od točk programa, s katero bi avtorji želeli pokazati, da med nami živijo tudi umetniki drugih narodnosti, ki spoštujejo in izvajajo slovenska dela, bi to sprejeli z razumevanjem in naklonjenostjo. Ker pa je bil umetniški program skoraj v celoti izvajan v tujih jezikih, nastopajoči pa neslovenski umetniki, pa ocenjujemo, da takšen izbor ni bil primeren za praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Himna je eden od ključnih simbolov naše države /…/ Zato je nesprejemljivo, da s slovensko himno tako neprimerno eksperimentiramo.«
Besedilo tudi v arabskem jeziku
Tudi v SLS so se dotaknili po njihovem mnenju sporne izvedbe himne: »Na državni proslavi je bila slovenska himna zlorabljena za propagandne namene levih aktivistov. Besedilo sedme kitice Zdravljice je bilo v glasbenih priredbah izvedeno v več jezikih, med drugim tudi v arabskem, s čimer so ustvarjalci proslave, na kateri bi v ospredju morala biti slovenska kultura in slovenski jezik, jasno pokazali dobrodošlico migrantom iz arabskih držav.«
