Slovenija

Da ne bi ostali na cesti

Renata Žnidar
23. 11. 2015, 20.08
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Revščina v spodnjeposavski regiji nad slovenskim povprečjem. Nova bivalna enota v Sevnici bo začasno reševala težave tistih, ki bodo ostali brez strehe nad glavo.

R. Ž.
Nova bivalna enota bo začasno nudila streho nad glavo tistim, ki bi se zaradi nezmožnosti plačevanja stanovanja lahko znašli na cesti.

Vse več ljudi se tudi v sevniški občini srečuje s stisko, zaradi katere ne morejo več plačevati mesečnih obveznosti. V Posavju je statistika o revščini še posebej grozljiva, saj podatki v raziskavi o dohodkih in življenjskih razmerah (SILC) za leto 2014 kažejo, da je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 odstotka oseb. Stopnja tveganja revščine pa je bila najvišja prav v spodnjeposavski regiji, in sicer 19,9 odstotka.

Vse več ljudi se tako srečuje tudi z bivanjsko stisko. O natančnih številkah na Centru za socialno delo Sevnica sicer ne morejo govoriti, saj tovrstne težave rešujejo sproti. Tako ima center v uporabi eno občinsko stanovanje, ki je namenjeno ženskam v stiski. V zadnjih desetih letih je v njem živelo šest žensk. Nekaterim občanom so uredili oskrbe pri drugih družinah, jih namestili ali v varno hišo, ali materinski dom, ali v dom upokojencev, k sorodnikom ipd.

BREZDOMCEV ZA ZDAJ NI

Na naslovu CSD Sevnica ima trenutno prijavljeno stalno prebivališče 19 občanov, vendar kot poudarja direktorica centra Danica Božič, to ne pomeni, da so ti občani »na cesti«, saj nekje živijo, a ne morejo prijaviti stalnega bivališča. Center tudi nima podatkov, da bi kakšen občan kot brezdomec živel na ulici. Registriranega imajo le enega, ta pa živi v zavetišču za brezdomce v Celju.

Ker so se pri urejanju bivališč za socialno šibkejše včasih srečevali s skoraj brezizhodnimi situacijami, je za sevniški center toliko bolj dobrodošla zadnja pridobitev. Gre za bivalno enoto v središču mesta, na Kvedrovi cesti. Občina je odkupila večjo stanovanjsko hišo in v njej uredila prostore za bivanje 11 oseb. V njej bodo tako začasno lahko stanovali posamezniki ali družine, ki se zaradi različnih razlogov znajdejo brez strehe nad glavo. Prvi se bodo lahko v bivalno enoto preselili že naslednji mesec.

Osnovni kriterij za sprejem je izjemna socialna situacija. Občani bodo lahko bivali v hiši do enega leta in si v tem času sami ali ob pomoči CSD prizadevali najti dolgoročnejšo rešitev, v izjemnih primerih pa bodo bivanje lahko podaljšali še za pol leta.

TUDI NAJCENEJŠA STANOVANJA TEŽKO PLAČUJEJO

V občini je sicer na voljo 140 neprofitnih stanovanj, a Božičeva pravi, da je vse več takšnih, ki celo teh najcenejših stanovanj ne morejo plačevati. Sicer v občini letos denarno socialno pomoč mesečno prejema povprečno okrog 468 oseb, od januarja do novembra so enkratno denarno pomoč izplačali 652 posameznikom oz. družinam.

Kljub slabi socialni sliki ali pa morda prav zaradi nje sevniška občina ni pristopila k projektu odpisa dolgov najrevnejšim. Med drugim, kot je že pred časom povedal župan Srečko Ocvirk, tudi zato, ker s CSD že vrsto let sodelujejo na tem področju. Občina je namreč že pred leti določenim dolžnikom odpisovala velike zneske neplačanih stanovanjskih stroškov. Žal se je izkazalo, da so se po odpisu dolga neplačane obveznosti začele ponavljati. Tako so se dogovorili, da k reševanju pristopijo sproti, da se ne naberejo usodni dolgovi.