Že nekaj časa se govori o nastanitvi beguncev v nekdanjem Baumaxu ob gorenjski avtocesti v občini Šenčur. Ker pa je objekt tako rekoč na meji z občino Kranj, so tudi v slednji razburjeni.
V gorenjski prestolnici je završalo
Po neuradnih podatkih, ki jih je na seji sveta Mestne občine Kranj predstavil svetnik SDS Branko Grims, naj bi država med nastanitvenimi objekti za begunce že izbrala tudi objekt nekdanjega Baumaxa Kranj. Po nekaterih podatkih naj bi bili v kranjski vojašnici nastanjeni tudi tuji policisti, ki bi skrbeli predvsem za logistiko. Že ko se je začelo govoriti o tej lokaciji, je v gorenjski prestolnici završalo. Slišati je bilo, da bi nastanitev beguncev v bližini centralnega državnega letališča, avtoceste in poslovne cone slabo vplivala na varnost, turizem in gospodarstvo.
Župani proti nastanitvi beguncev
S strahovi, ki so bili izpostavljeni, se strinjajo tudi župani Kranja, Šenčurja in Cerkelj, ki so sicer na našo vlado že pred dnevi naslovili pismo, v katerem izražajo svoje nestrinjanje z nastanitvijo beguncev na območju občin. Na novembrski seji je takšno stališče potrdil tudi kranjski mestni svet. V Šenčurju o tem niso razpravljali, je pa župan občine Šenčur Ciril Kozjek ponovno poudaril, da objekt nekdanjega Baumaxa ni primeren za nastanitev beguncev.
Kdo je upravičen do odškodnin
Pri vsem skupaj se postavlja vprašanje, ali občine z nestrinjanjem sploh lahko vplivajo na odločitve države, kje bo namestila begunce. Govori se sicer, da so v ozadju tudi precejšnje vsote denarja za odškodnine. Toda kdo je upravičen do njih? Ali lastnik objekta Strabag ali občina Šenčur oziroma tudi druge okoliške občine? Odgovorov na omenjena vprašanja še ni, saj naj bi bili dokumenti o nastanitvi beguncev v zimskem času še vedno državna skrivnost oziroma zaupno gradivo. A kot kaže, bo denar spet tisti, ki bo določil usodo objekta nekdanjega Baumaxa Kranj.