Potem ko je Slovenija že v sredo skušala Hrvaški vrniti okoli 160 ekonomskih migrantov iz Maroka, je danes tudi uradno najavila vračanje te skupine. Kot so zapisali v policiji, je namreč v zadnjih dneh v Slovenijo prišlo vse več oseb, za katere domnevajo, da gre za čiste ekonomske migrante.
Na Hrvaškem so sprejem migrantov zavrnili, saj je takšna zahteva po besedah hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića nesprejemljiva. So se pa tudi na to temo popoldne na videokonferenci sestali predstavniki držav, ki so na balkanski begunski poti. Izsledki pogovorov za zdaj še niso znani.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na popoldanski novinarski konferenci dodal, da maroška skupina za zdaj ostaja v migracijskem toku. Za netočne pa je označil informacije, da Slovenija avtomatično vrača vse ekonomske migrante.
Komentiral je tudi varnostne razmere po petkovih terorističnih napadih v Parizu. Pojasnil je, da intenzivno sodelujejo s tujimi varnostnimi organi. Pojavov, ki bi morali vzbujati posebno skrb, pa pri nas niso zabeležili. Tako po njegovem mnenju ni nobenega razloga za vznemirjenje.
Medtem so se ločevanja beguncev in ekonomskih migrantov očitno že lotili v Srbiji in Makedoniji. Tiskovna predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce Melita Šunjić je namreč sporočila, da sta omenjeni državi začeli omejevati vstop beguncem na svojih mejah. Srbija naj bi tako od srede popoldne v državo dovolila le še beguncem iz Sirije, Afganistana in Iraka, ostale pa naj bi zavračala kot ekonomske migrante.
Makedonija pa po njenih besedah omejuje vstop beguncem iz nekaterih držav, kot so Libija, Maroko, Pakistan, Šrilanka in Sudan.
Če bosta državi dejansko izvajali, kar sta najavili, večjega problema tudi Hrvaška ne bo imela, še manj pa ostale države, je sicer še nepotrjeno informacijo na novinarski konferenci komentiral Šefic. Nasploh pa se je njegovih besedah v zadnjem obdobju struktura migrantov bistveno spremenila. Veča se namreč število ekonomskih migrantov, ki ne prihajajo iz držav, v katerih bi bila njihova varnost ogrožena. Zato je v fazi nastajanja tudi sistem za njihovo identifikacijo.
Na južni meji je medtem postavljenih že dobrih 40 kilometrov začasnih tehničnih preprek. Danes so jih pripadniki Slovenske vojske postavljali na območju Rigonc, Metlike, Središča ob Dravi in Vinice.
Da bi zagotovil vzdržljivost stalne sestave Slovenske vojske pri obvladovanju begunske problematike je načelnik generalštaba Andrej Osterman danes podpisal ukaz o vpoklicu pogodbene rezerve. Predstavnik SV za stike z javnostjo Simon Korez je v izjavi za medije pojasnil, da bodo izbrani rezervisti najpozneje do 26. novembra prejeli poziv na petdnevno usposabljanje, svoje naloge pa naj bi začeli opravljati v prvih dneh novega leta.
Za čas opravljanja vojaške službe bodo imeli vse pravice kot pripadniki stalne sestave SV. Tisti, ki so zaposleni, pa imajo tudi pravico do zamrznitve pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu.
Na še eni razpravi na temo migrantske problematike na seji odbora DZ za obrambo je vlogo vojske pri obvladovanju krize pojasnjevala tudi obrambna ministrica Andreja Katič. Dotaknila pa se je tudi slovenske podpore Franciji po petkovih terorističnih napadih v Parizu. Kot je zatrdila, Slovenija zaradi te podpore ni v vojni, ni pa še jasno, na kakšen način bo Slovenija Franciji pomagala.
Razpravo na temo migrantske krize so danes pripravili tudi v NSi. Opozorili so, da je ključno v soočanju z migrantsko krizo upoštevanje schengna. Nekdanji nemški minister za notranje zadeve in politik iz vrst Krščansko-socialne unije (CSU) Hans Peter Friedrich je menil, da mora vsaka evropska država slediti dublinski uredbi ter drugim zakonom. "A imamo situacijo, ko se teh zakonov ne upošteva, in mislim, da to številne prebivalce Evrope skrbi," je menil.
Prav spremembe schengenske meje naj bi sicer po poročanju nizozemskega časnika Telegraaf preučevala tamkajšnja vlada. Razmišljala naj bi namreč o vzpostavitvi mini schengna, v katerem bi bili Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. V Evropski komisiji teh govoric niso komentirali, tudi nobenega uradnega predloga niso prejeli, je dejala govorka komisije za migracije Natasha Bertaud.
Kljub napovedim o omejevanju migracij se število migrantov, ki so prečkali hrvaško-slovensko mejo,ne zmanjšuje bistveno. Samo danes do 18. ure je v Slovenijo vstopilo 4029 migrantov, skupaj v drugem valu pa že skoraj 240.000.
V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 18. uri 5133 migrantov, od tega največ v Šentilju, na Petišovcih in v Dobovi. V Sloveniji je sicer po podatkih ministrstva za notranje zadeve v sprejemnih in nastanitvenih centrih skupaj na voljo 9411 mest, kar je za okoli 2100 več kot v začetku oktobra.
