Novice Svet24

Najpogostejše poškodbe pri padcih na avtobusu Med najpogostejše poškodbe spada zlom stegnenice v bližini kolčnega sklepa. Sledijo zlomi zapestja, nekaj je tudi zlomov hrbtenice (sesedanje vretenc), malce redkeje se zgodi zlom nadlahtnice v rami. Najbolj ranljiva skupina so starejši potniki.

Ukrep, da kontrolo reda na varovanem območju Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) opravljata kontrolor LPP in varnostnik, velja od začetka letošnjega oktobra. Za takšen ukrep so se na LPP odločili, ker ugotavljajo vse več neplačevanja prevoza z ljubljanskimi mestnimi avtobusi.

»Z varnostnikom smo pridobili več možnosti ukrepanja. Naloga varnostnika je, da ugotavlja identiteto kršitelja reda na varovanem območju, če kontrolor ugotovi nepravilnosti v povezavi s kartico Urbana ali voznino. Na podlagi pridobljenih osebnih podatkov LPP kot oškodovanec poda predlog zoper kršitelja na Mestni inšpektorat Mestne občine Ljubljana in ta kršitelju izda globo, predpisano v 35. členu odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov. Varnostniki torej niso najeti z razlogom spremstva kontrolorjev. Fizični napadi na kontrolorje so bili beleženi, vendar ne v visokem številu, zato niso odločujoči pri prisotnosti varnostnika ob kontrolorju,« so pojasnili na LPP.

Dodali so, da so potniki, ki vstopajo na mestni avtobus, z nalepko pri vstopnih vratih obveščeni, da vstopajo na varovano območje. Pooblastila varnostnika so v skladu z zakonom o zasebnem varovanju.

A ne glede na tisto nalepko, ki jo verjetno marsikdo od potnikov še opazi ne, so bili ti presenečeni ob varnostnikovem »avtobusnem mimohodu«.

STRES NA AVTOBUSIH

STA

Ko smo se pogovarjali z enim od voznikov mestnih avtobusov, je priznal, da se tu in tam znajde v situaciji, ko se ne počuti varnega. »Ponoči, ko si na avtobusu sam s tremi mladci, se resno vprašaš, ali je vredno, da se pri svojem delu tako izpostavljaš. Seveda so se že dogajali napadi na šoferje, še večkrat smo poniževani in popljuvani,« je povedal voznik, ki je želel ostati anonimen.

Pogosto je vožnja z avtobusom stresna tudi za potnike – in če odmislimo nasilneže, nam, potnikom, stres povzročajo nepredvidljive in nenadne reakcije voznikov. Saj vemo, da so razmere na cestah nepredvidljive, ampak nekateri vozniki se pogosto ne zavedajo, da vozijo ljudi – med njimi nosečnice, majhne otroke, invalide, mamice z vozički in starejše. Slednji so na avtobusih še posebej izpostavljeni, kajti največkrat ob padcih utrpijo zelo resne poškodbe, ki terjajo večmesečno rehabilitacijo.

Samo letos so na ljubljanskem kliničnem centru obravnavali 99 ljudi, ki so se poškodovali mestnih avtobusih. »Glede na to, da na leto obravnavamo približno 70 tisoč pacientov, je odstotek poškodovanih na mestnih avtobusih majhen. Število tovrstnih poškodb je bolj ali manj konstantno. Gre večinoma za starejše ljudi, ki na avtobusu padejo, kar je razumljivo in pričakovano – starejši so namreč počasnejši, imajo slabše ravnotežje. Mnogi padejo, ko avtobus spremeni smer, med vožnjo torej, veliko padcev se zgodi tudi pri sestopanju z avtobusa (ko ta miruje). Najpogostejše poškodbe pri padcih na avtobusih so zlom stegnenice v bližini kolčnega sklepa, še več je zlomov zapestja, nekaj pa je tudi zlomov hrbtenice (sesedanje vretenc), malce redkeje se zgodi zlom nadlahtnice v rami,« nam je povedal Simon Herman, dr. med., s Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana.

Po njegovem mnenju se števila teh poškodb niti ne da kaj veliko zmanjšati, saj načina vožnje mestnih avtobusov ne moreš bistveno spreminjati. Prav tako bodo starejši potniki v tem pogledu ostali ena bolj ranljivih skupin.

Seveda ni odveč opozorilo, da se na vsakodnevni vožnji z mestnimi avtobusi trdno držite, vedite pa, da se po besedah Hermana daleč največ poškodb zgodi doma. »Veliko več naših pacientov se poškoduje doma kot kjerkoli drugje – veliko se jih poreže s steklom. Dom je najnevarnejši kraj.«*