Bo ministrica Anja Kopač Mrak odgovarjala zaradi propadlega projekta odpisa dolgov? Ministrstvo krivdo vali na upnike in občine ter na njihovo pomanjkanje družbene odgovornosti. Medtem tudi tisti, ki so oddali vloge, še vedno ne vedo, v kolikšni meri bodo njihovi dolgovi odpisani.
sta
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je projekt predstavljala kot veliko zgodbo.
V Slovenji uradno pod pragom revščine živi 290.000 ljudi, 170.000 od teh je socialno ogroženih. Tako bi lahko pričakovali, da bo v trenutku, ko bo država ponudila roko in organizirala množični odpis dolgov, naval ljudi neverjeten. A zgodilo se je ravno nasprotno. Odziv ne da je bil slab, ampak porazen.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so objavili, da bi se nanje lahko obrnilo kar 6000 dolžnikov, a so prejeli le 600 vlog. Zgolj 10 odstotkov. Kot so nam sporočili, podatkov za preostale, ki so pristopili k projektu odpisa dolgov, še nimajo. A številke, ki so se pojavile v medijih, pričajo, da nikjer ni drugače.
Na ljubljanski občini so v okviru Javnega holdinga Ljubljana, ki sprejema vloge za javna podjetja Energetika Ljubljana, Snaga in JP Vodovod-Kanalizacija, prejeli 166 vlog, v Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana so zapisali, da je skladno z zakonom lahko predmet odpusta 74 dolžnikov. Štiriinsedemdeset – ob podatku, da kar tretjina vseh najemnikov neprofitnih stanovanj v Ljubljani svojih obveznosti nima poravnanih v celoti!
Na finančni upravi so do 23. oktobra prejeli skupaj 943 vlog za izredni odpis dolgov, nerešenih pa je še 16 zadev. Ugodno so razrešili 99 zadev, skupni odpisani znesek pa doslej znaša 3059,54 evra, kar je povprečno 30,90 evra na zavezanca, za odpis pa so imeli namenjen kar cel milijon evrov, potencialnih kandidatov je bilo več kot 27.000!
Kdo je kriv?
sta
Ministrica in premier več kot očitno zadovoljna nad uspehom.
Na napake, ki jih je imel vladni načrt, se je opozarjalo, še preden je bil sprejet. Združena levica je v parlament poslala celo predlog svojega zakona o odpisu dolgov, ki bi določene deležnike enostavno obvezal k odpustu in ne bi ničesar prepuščal dobri volji posameznih deležnikov. A že v javnih debatah, ki so se razvile ob primerjavi obeh zakonov, se je bilo težko znebiti občutka, da je odpis dolgov le propagandna akcija za izboljšanje podobe vlade.
Ko so se politiki s predsednikom vlade Mirom Cerarjemna čelu zbrali v ljubljanskih Križankah in se ob podpisu dogovora zadovoljno trepljali po ramah, se je ta občutek le še utrdil. Med deležniki, ki so pristopili k sporazumu, je manjkalo veliko ključnih ustanov. Nekatere so med samo akcijo le uspeli prepričati, drugih pač ne. Tako manjkajo nekatere banke, komunalna podjetja, številne občine. Vse skupaj bo v teh dneh dolgove odpisovalo 215 občin in podjetij. Vsi manj, kot so načrtovali.
»Podjetja, občine in druge organizacije pa so se sami odločili, ali bodo k projektu pristopili ali ne. Tako je učinek zakona in celotnega projekta odpisa dolga odvisen tudi od družbene odgovornosti posameznih upnikov in občin,« so nam odpisali iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ko smo jih prosili za komentar katastrofalnega odziva. Krivo naj bi bilo pomanjkanje družbene odgovornosti pri tistih, ki se niso odzvali.
Zakaj slab odziv?
Medtem ko so na ministrstvu presenečeni nad slabim odzivom, lahko mi le ponovimo tisto, kar smo zapisali že večkrat. Skoraj polovica vseh podjetij in občin, ki so pristopile k sporazumu, je to storila šele po dobrem mesecu dni. Koliko dolga bo kdo odpisal, se še danes ne ve v vseh primerih. Pogoji, ki določajo, kdo je do odpisa upravičen, so marsikomu nerazumljivi, zbiranje vlog ni centralizirano.
Potem pa že ni tako hudo
Upamo, da bodo snovalci akcije znali priznati svoje napake, in ne bodo zabredli še globlje ter površno pripravljenega in izpeljanega projekta uporabili kot dokaz, da so razmere v Sloveniji očitno boljše, kot smo mislili.
Če mogoče nimajo predstave, kako resne so stvari, jim ponujamo v branje besede Mince F., bivše podjetnice, ki so jo dolgovi pahnili na sam rob preživetja: »Interneta si ne morem privoščiti. Bivam pri prijateljici, nekaj časa sem spala celo v avtu, ki sem ga bila pozneje prisiljena prodati. Jem hrano, ki bi jo trgovine zaradi pretečenega roka drugače zavrgle. Boj za preživetje mi vzame vso življenjsko energijo.«
Verjamemo, da si ministrica Anja Kopač Mrak v živo predstavlja Minco, kako dnevno na spletu preverja seznam ustanov, ki ji bodo morda odpisale neznano višino dolga. In potem zagnano išče tiskalnik, na katerem bo natisnila obrazec. Ko ga vestno izpolni, pa pot pod noge, pa od uradnika do uradnika. Pot do odrešitve je tu.
sta
