Pahor se, kot je zapisal v mnenju, ki ga bo danes na nadaljevanju izredne seje predstavil poslancem, zaveda posebnosti in razsežnosti nastalih razmer, pri tem pa ocenjuje, da je slovenska politika poklicana k oblikovanju skupnega dogovora o ukrepanju, ki ga je poimenoval nacionalni načrt za prehodno reševanje migrantske krize.
Ta mora po njegovem mnenju nastati s skupnimi močmi in mora biti deležen širše politične podpore, potreben pa je tudi zaradi odsotnosti celovitejše skupne evropske politike na tem področju, za katero se bo sicer Slovenija še naprej zavzemala.
Kot je zapisal Pahor, je osrednji cilj načrta ponovna vzpostavitev običajnega reda na državnih mejah. Slovenija mora ugotoviti okvirno zgornjo mejo števila migrantov, ki jih lahko trajneje in primerno oskrbi, saj je to nujno za sprejemanje stopnjevalnih ukrepov glede nadzora meje. Pri odločitvi je treba razlikovati med prosilci za azil in migranti.
Posebno pozornost bo treba po njegovem mnenju nameniti verjetnemu poostrenemu nadzoru na slovensko-avstrijski meji, saj je njena pretočnost odločilnega pomena. V primeru zmanjšanja pretočnosti na severni meji bi morala naša država sorazmerno poostriti tudi nadzor na južni schengenski meji, saj bi sicer Sloveniji grozila nevarnost t. i. žepa, kamor bi se zateklo bistveno preveliko število migrantov, piše v mnenju, ki so ga posredovali iz predsednikovega urada.
Ob tem Pahor poziva tudi k tvornemu sodelovanju državnih in lokalnih oblasti, saj smemo po njegovem mnenju samo v tem primeru in ob sprotnem odkritem seznanjanju javnosti z vsemi relevantnimi informacijami pričakovati tudi potrebno sočutje prebivalstva z begunci in migranti ter njihovo podporo, razumevanje in zaupanje v ravnanje oblasti.
