Novela zakona bi občinam ob Dravi odvzela pomembna investicijska sredstva, ki so jih te doslej prejemale kot koncesnino za izrabo Drave, saj bi šel ves denar v vodni sklad.
sta
sta
Poslanec Uroš Prikl obžaluje, da občinam pristojni niso prisluhnili že pred pripravo predloga.
Srečanje šestnajstih županov koroških in podravskih občin ob Dravi v Mariboru je minilo v znamenju enotnega nestrinjanja s predlagano spremembo zakona o varstvu okolja, po kateri bi občine ostale brez pomembnega dela denarja, ki so ga v proračun dobile kot koncesnino za rabo vode. Gre za okoli šest milijonov evrov, večinoma s strani Dravskih elektrarn Maribor.
PO SESTANKU ZADOVOLJNI
Četudi na sestanek kljub povabilu ni bilo nobenega predstavnika vlade, je tja prišlo sedem poslancev iz regije iz vrst SMC in poslanec Desusa. Slednji so vidno zadovoljnim županom obljubili, da bodo najprej v okviru poslanskih skupin, nato pa tudi znotraj koalicije poskušali doseči soglasje k predlogu, da se ta del zakona, ki bi močno načel finance nekaterih občin, ne uresniči. Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi, je priznal, da ima zagotovila vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana, da njihova stranka takšnega predloga ne bo podprla.
POMEMBNA SREDSTVA
STA
Alana Bukovnika, župana Radelj ob Dravi, veselijo zagotovila vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana.
Župani se pridružujejo že oblikovanemu stališču Skupnosti občin Slovenije in poudarjajo, da bi predlagana novela zakona obdravskim občinam odvzela pomembna investicijska sredstva, ki so jih te doslej prejemale kot koncesnino za izrabo Drave. Odslej bi se namreč ves denar stekal v vodni sklad. »Lansko neurje je v občinah Radlje ob Dravi in Podvelka povzročilo za več milijonov evrov škode. Letno dobimo okoli pol milijona evrov koncesnine, za popravilo samo ene škode pa bi morali denar zbirati naslednjih osem let,« je pojasnil Bukovnik.
POSLANCI SO PRISLUHNILI
Poslanci so argumentom županov prisluhnili in jim pritrdili, a bodo zdaj morali prepričati tudi preostale poslance, predvsem pa finančnega ministra. Edini poslanec Desusa, Uroš Prikl, te rešitve zagotovo ne bo podprl, saj ve, kaj to za občine v regiji pomeni. Hkrati obžaluje, da občinam pristojni niso prisluhnili že pred pripravo predloga.Direktorica ruške občinske uprave Karin Jurše je bila precej ostra: »Če država meni, da smo denar doslej porabljali nezakonito in nenamensko, naj to dokaže prek računskega sodišča in kaznuje kršitelje.« Dupleški župan Mitja Horvat pravi, da koncesnina sploh ni namenski prihodek, temveč odškodnina, občine pa ga za urejanje porečij uporabljajo, ker denarja za ta namen od države ne dobijo.
sta
STA
