Kdo je pripravil program
Predlog NSP je pripravil Stanovanjski svet, v katerem sedijo dr. Žiga Andoljšek, (bivši) direktor Stanovanjskega sklada RS, Štefan Preglej z ministrstva za finance, Barbara Starič Strajnar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Aleksander Pavšlar, predstavnik Združenja lastnikov nepremičnin Slovenije, Tanja Šarec, predstavnica Združenja najemnikov Slovenije, ter Dejan Papež kot predstavnik Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Ne bi se prav dosti zlagali, če bi rekli, da je lastna streha nad glavo prioriteta skorajda vsakega Slovenca. Simbol minimalne varnosti in dokaz, da delo, ki ga opravljamo, ni zaman. Novi nacionalni stanovanjski program, ki ga je državni zbor potrdil z resolucijo in bo kmalu zaživel, predvideva, da smo Slovenci preveč statični. Statistika namreč pravi, da se selimo le enkrat na 50 let. In kot kaže, se bomo morali prilagoditi drugačnim bivanjskim navadam. Snovalci stanovanjskega programa, na podlagi katerega bo vlada kreirala stanovanjsko politiko naslednjih deset let, so namreč odkrili študijo Srne Mandić iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v kateri je ugotovljeno, da v primeru, da smo najemniki in ne lastniki stanovanja, lažje najdemo stanovanje, ki nam ustreza, lažje najdemo zaposlitev in manj verjetno je, da pademo v revščino.
Poigravanje
Drugega mnenja avtorji niso iskali. Zdrava pamet sicer veli, da je kaj takega morda res v državah, ki premorejo vsaj eno milijonsko mesto, pa še kakšno s sto tisoč in več prebivalci. V državah, kjer je dohodek tako visok, da državljanom omogoča varčevanje in naložbe v mirno starost. Poigravanje z idejo, da bomo ljudje bolj fleksibilni brez nepremičnine, je ob dejstvu, da je med mladimi vedno več prekarnega dela, zastrašujoče. Resda resolucija ureja gradnjo stanovanj do leta 2025, zaznamovala pa bo več generacij, tudi tiste, ki so želele stanovanjsko problematiko reševati v zadnjih desetih letih, ko naša država stanovanjske politike sploh ni imela.
Ukinitev neprofitnih najemnin
Ob tem se predvideva tudi ukinitev neprofitnih najemnin. Te naj bi bile namreč močno prenizke in ne odražajo vrednosti stanovanj. Tako jih namerava vlada ukiniti in uvesti stroškovne najemnine, ki naj bi bile nekje med tržnimi in današnjimi neprofitnimi. Vlada namreč meni, da bi 2/3 najemnikov stanovanj zmoglo plačevati višje najemnine, preostalim pa bo na voljo stanovanjski dodatek. Na podlagi česa so prišli do tega podatka, niso razkrili. Je pa dejstvo, da se stanovanjski sklad MOL, ki operira z največjim fondom najemniških stanovanj, sooča z vedno večjim delom neplačanih neprofitnih najemnin.
Dokazovanje premoženja
Po novem bodo morali tisti, ki bodo prejemali stanovanjski dodatek, premoženjsko stanje dokazovati vsako leto znova. Država bo prek republiškega stanovanjskega sklada oddajala tudi zasebna stanovanja tistih, ki se bodo za to odločili. Sam sklad stanovanj ne bo več gradil, ampak bo postal nekakšna agencija za najemniška stanovanja. Pozitivni ukrepi v tem segmentu so zagotovo finančni mehanizmi, kot so najem s kasnejšim odkupom, deljeno lastništvo in rentni odkup. Vse tri mehanizme v zelo omejenem obsegu že več let uporablja Javni stanovanjski sklad MOL, a resnega interesa še niso zaznali.
Brez odrešitve
Prav velikega zadovoljstva ob sprejetem programu ne morejo čutiti investitorji in gradbinci, saj bo država spodbujala zgolj funkcionalno in energetsko obnovo stavb, ne pa tudi novogradenj. Gradile naj bi se le manjše bivalne enote in le tam, kjer so potrebe največje.
