Obe težko pričakovani knjigi o dogajanju za vatikanskimi zidovi, Nuzzijev "Tajni dosje o papeževem križevem potu" in Fittipaldijeva "Pohlep", sta izšli danes - nekaj dni potem ko so v Vatikanu zaradi domnevne kraje tajnih dokumentov in njihovega posredovanja novinarjem v soboto aretirali španskega prelata in strokovnjakinjo za odnose z javnostmi.
Slonita na vrsti zapiskov in zapisnikov, posnetkov pogovorov, ekspertiz in drugih dokumentov. Če je to, kar pišeta, res, je Sveti sedež finančno v razsulu, v sobanah papeževih palač pa se bije vojna.
Vatikanske finance naj bi bile ob prihodu Frančiška leta 2013 v kaosu, potem ko je rimska kurija leta povsem brezskrbno ravnala z denarjem in ga bolj ali manj metala skozi okno. Papež skuša sedaj z različnimi ukrepi razbiti stare strukture moči ter uvesti red in disciplino, a upor je izredno močan.
Frančišek je med drugim že leta 2013 ustanovil posebno komisijo, znano po kratici Cosea, ki je preiskala gospodarsko in finančno organizacijsko strukturo Svetega sedeža ter razkrila kopico nepravilnosti in enormne stroške. Že po nekaj mesecih je komisija zaradi hudih kršitev blokirala več sto računov v vatikanski banki IOR ter zamrznila na desetine milijonov evrov.
Sledilo je šokantno razkritje o tem, kako se dejansko porablja nabirka, imenovana Petrov novčič, ki jo vsako leto 29. junija zbirajo v cerkvah po vsem svetu in naj bi šla izključno v dobrodelne dejavnosti Cerkve. V resnici naj bi šlo za konkretne dobrodelne projekte le petina zbranega denarja, z ostalim pa se pokrivajo finančne zablode in ogromni stroški kurije.
Med drugim se z nabirko plačujejo ogromna luksuzna stanovanja kardinalov, velikih po 400 kvadratnih metrov in več,v katerih pa večinoma živijo sami. Papež na drugi strani prebiva na slabih 50 kvadratnih metrih v gostišču Santa Marta.
Frančišku je bilo dovolj in začel je "mehko revolucijo", ki pa zaenkrat ostaja nedokončana, piše Nuzzi. Avstralskemu kardinalu Georgeu Pellu je zaupal vodenje novega "super ministrstva" za gospodarstvo, 15-članski kardinalski svet je zamenjal z novim gospodarskim svetom, v katerem sedijo tudi laiki, za glavnega revizorja Svetega sedeža pa imenoval laika Libera Miloneja.
Sledil je silovit upor vatikanske birokracije in lobijev, ki še vedno traja. Med drugim so vlomili v arhiv komisije Cosea, skušali diskreditirati "reformiste", javnosti posredovali lažne informacije o domnevno slabemu zdravju papeža, marca letos so v pisarnah Svetega sedeža celo odkrili prisluškovalne naprave.
Nova afera močno spominja na škandal Vatileaks iz leta 2012.
Fittipaldi v svoji knjigi jemlje pod drobnogled predvsem nerazumljivo in neupravičeno visoke izdatke Vatikana. Tarča njegovega napada je pri tem tudi omenjeni kardinal Pell, saj naj bi skupaj s svojimi ožjimi sodelavci samo v drugi polovici lanskega leta porabil dobrega pol milijona evrov za stvari, kot so drage letalske karte, najemnine, pohištvo in obleke.
Poleg tega v knjigi objavlja osupljive dokumente o poneverbah in pranju denarja s strani vatikanskih dobrodelnih ustanov in podjetij ter o skrivnih računih v banki IOR, ki se kljub prizadevanjem Frančiška nadaljujejo. Nekdanji državni tajnik Vatikana Tarcisio Bertone naj bi na primer prenovo svojega stanovanja plačal z denarjem z računa otroške bolnišnice.
Nuzzi je danes ob predstavitvi knjige zanikal, da naj bi mu zaupne dokumente priskrbela španski prelat Lucio Angel Vallejo Balda in strokovnjakinja za PR Francesca Chaouqui, sicer oba člana zdaj že nekdanje komisije Cosea. Kot je zatrdil, nobeden od dokumentov v njegovi knjigi ni bil ukraden ali fotokopiran, ampak je vse pridobil povsem zakonito.
Še posebej je Nuzzi stopil v bran prelatu Valleju Baldi, ki ga je označil kot zaupanja vrednega človeka. Kot povsem banalne in neutemeljene je zavrnil navedbe, da naj bi prelat dokumente Miloneju ukradel iz maščevanja oz. zavisti, ker je želel postati glavni revizor, a je papež ta položaj zaupal Miloneju.
33-letna Chaouquijeva - ki so jo za razliko od Valleja Balde preiskovalci kmalu po sobotni aretaciji izpustili iz pripora, med drugim ker naj bi bila noseča - je namreč v pogovoru za La Repubblice vso krivdo pripisala 54-letnemu Špancu. Kot trdi, naj bi ta, potem ko je izgubil bitko za mesto glavnega revizorja, začel krasti dokumente in na skrivaj snemati pogovore s papežem.
V Vatikanu se na razkritja zaenkrat uradno niso odzvali, je pa namestnik državnega tajnika in vodja Frančiškovega kabineta, nadškof Giovanni Angelo Becciu v torek zvečer tvitnil, da je papež odločen nadaljevati z reformo Cerkve in na neprijetna razkritja odgovarja z besedami "naprej z jasnostjo in odločnostjo".
Nova afera močno spominja na škandal Vatileaks iz leta 2012, ko je bil zaradi kraje in izdajanja zaupnih informacij medijem obsojen majordom nekdanjega papeža Benedikta XVI., Paolo Gabriele.
