Na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču včeraj nista našla skupnega jezika odvetnik zdravnika Ivana Radana Milan Krstić (zdravnik ni prestopil hrama pravice) in pooblaščenka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Zato se bo začelo pravdanje. Naslednji narok je razpisan za 18. novembra, ko bo sodišče prisluhnilo Radanu in strokovnemu direktorju nevrološke klinike Davidu B. Vodušku.
Radan toži nekdanjega delodajalca zaradi izredne odpovedi, ko je ostal brez službe letošnjega januarja. Brez dela je ostal, potem ko je notranji strokovni nadzor nad smrtjo 83-letnega bolnika decembra lani pokazal, da je Radan temu bolniku verjetno res skrajšal življenje s kalijem, a materialnih dokazov za to ni bilo. Njegov odvetnik je že takrat napovedal tožbo, češ da vodstvo zavoda ni imelo razlogov za odpustitev.
OPOZARJAL NAJ BI NA RAZMERE NA ODDELKU
Pojasnil je, da je zdravnik opozarjal na stanje na oddelku. Poleg tega komisija, ki je opravila izredni strokovni nadzor nad njegovim delom, ni mogla ugotoviti, ali je bolniku dejansko dal kalijev klorid in s tem povzročil njegovo smrt. Po njegovem mnenju Radan s svojimi dejanji ni omajal ugleda UKC Ljubljana, ampak je le razgrnil resnico, kako se z bolniki na intenzivni terapiji nevrološke klinike dela.
Smrt 83-letnega neozdravljivo bolnega moškega je bil prvi primer, ki so ga začeli preiskovati kriminalisti. Preiskava se je nato razširila. Radana poleg sedmih umorov sumijo še neupravičenega fotografiranja, omogočanja uživanja prepovedanih drog, zlorabe uradnega položaja in ponarejanja listin.
PREDLOG PO IZKLJUČITVI JAVNOSTI
Na včerajšnjem naroku je senat obravnaval predlog tožene stranke, naj se javnost izključi iz obravnave, rekoč, da bi lahko z medijskim poročanjem razkrili osebne podatke 83-letnega bolnika. Temu predlogu je nasprotoval Krstić. Menil je, da se vpleteni lahko izognejo razkritju osebnih podatkov pacienta na sodišču z uporabo inicialk. Svoje stališče je podkrepil z besedami, da ni bilo nobenih odklonov pri zdravljenju bolnika. Ob tem je še izrazil skrb, da bi bila javnost izločena tudi iz obravnav v kazenskem postopku in da s tem ne bi imela vpogleda v dogajanje. Po izbruhu afere Radan je ministrstvo za zdravje odredilo izredni nadzor. Ta je razkril, da se tako zaposleni kot vodstvo niso ustrezno odzvali. »Zaposleni so večinoma predolgo molčali in o zadevi poročali prepozno, prav tako niso izvedli ostalih predvidenih aktivnosti. Nevarnosti se ni zaznalo pravočasno, čeprav bi se jo lahko,« je navedla ministrica Milojka Kolar Celar.
