Vrhovno sodišče je prejšnji teden razveljavilo Sanaderjevo devetletno zaporno kazen, a je podaljšalo njegov pripor. Izpustitev je pogojevalo z varščino v višini 12,4 milijona kun (1,63 milijona evrov).
Izvenrazpravni svet je danes obravnaval predlog obrambe, ki je namesto denarja za varščino ponudilo dve nepremičnini. Gre za nepremičnini Sanaderjeve soproge Mirjane Sanader in odvetnika Gorana Suića. Izvenrazpravni svet je ocenil, da ponujeni nepremičnini nista dovolj, ker je vprašljivo ali bo zaradi statusa nepremičnin mogoče morebitno varščino nakazati.
Sanader je zaradi šestih obtožnic za korupcijo preživel v priporu, s skoraj enoletnim premorom, nekaj manj kot štiri leta, potem ko so ga decembra 2010 prijeli v Avstriji.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik županijskega sodišča Krešimir Devčić, je tretjina družinske hiše, ki jo je ponudila Mirjana Sanader, nesprejemljiv, ker objekt ni etažiran ter nima zasebnih stanovanjskih delov. Zato je vprašljiva komercialna vrednost ponujene nepremičnine. Za Suićevo nepremičnino so ugotovili, da nima ne gradbenega ne uporabnega dovoljenja.
Hrvaški tisk je danes pisal, da je Sanaderjeva soproga zahtevala oceno vrednosti njenega dela družinske hiše v Zagrebu, dan preden je bilo javno objavljeno, da bodo Sanaderju omogočili izpustitev ob plačilu varščine. Pod drobnogledom medijev so sodniki vrhovnega sodišča, ki naj bi posredovali informacije o svoji odločitvi, preden so jo javno objavili.
Sanaderjevi odvetniki so se novinarjem po današnji obravnavi izognili, imajo pa tri dni časa za pritožbo na vrhovno sodišče. Medtem bo Sanader ostal v priporu.
Sanader je zaradi šestih obtožnic za korupcijo preživel v priporu, s skoraj enoletnim premorom, nekaj manj kot štiri leta, potem ko so ga decembra 2010 prijeli v Avstriji. Nekoč najmočnejši hrvaški politik je nepričakovano odstopil s položaja premierja in predsednika HDZ v začetku julija 2009.
Sanaderjevi odvetniki so na ustavnem in vrhovnem sodišču uspeli vrniti na začetek sojenja združen korupcijski primer Hypo in Ina-Mol ter največji korupcijski primer na Hrvaškem Fimi media.
V obeh primerih je ocenjeno, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določila kazenskega postopka in pravico do pravičnega sojenja. Odločitve višjih sodišč sicer ne pomenijo, da so akterji oproščeni odgovornosti, saj obtožnic niso zavrnili.
