Slovenija

Uspelo je Estoncem, bo tudi Slovencem?

STA
6. 10. 2015, 14.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Za uveljavljanje e-storitev v javni upravi sta po mnenju ministra Borisa Koprivnikarja ključni ureditev in izmenjava podatkov med službami. Slovenija se bo na tem področju kmalu približala Estoniji, najbolj napredni e-državi v Evropi, je dejal ob robu konference o javnem sektorju in kot spodbudo za uporabo e-storitev omenil tudi njihove nižje cene.

Arhiv

Kot je na današnji mednarodni konferenci o učinkovitem in preglednem javnem sektorju v Ljubljani pojasnil predstavnik estonske vlade Margus Mägi, je uvedbo e-storitev v Estoniji krojilo pomanjkanje denarja, zaradi katerega so želeli storitve digitalizirati. Po besedah slovenskega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja na konferenci so estonske rešitve na nivoju celotnega sistema delovale povezano. "Mi izgubljamo na pomanjkanju povezovanja, zato ker želi imeti vsak svojo informacijsko rešitev, in videti je, da si jo - čudno se sliši - še lahko privošči," je dejal.

V izjavi ob robu konference je Koprivnikar pojasnil, da tudi v Sloveniji ne želijo dragih tehnoloških rešitev. Ključ do estonskega uspeha je bil po njegovih besedah to, da so uredili lastništvo nad podatki, tako da je vsak podatek lahko zapisan samo enkrat, in osebne identitete, kar so storili z elektronskimi izkaznicami, zdaj pa sicer uporabljajo tudi druge načine. Prav tako je pomembno, da so v izmenjavo podatkov obvezno vključeni popolnoma vsi državni organi ter celo številne javne službe in gospodarski subjekti. "To sodelovanje jim daje moč," je dejal.

Tehnološko gledano po njegovih besedah Estonci nimajo nič boljših rešitev kot Slovenija, imajo celo manj razkošne. "Imajo pa izredno kompakten sistem, v katerem morajo vsi brezpogojno sodelovati," je Koprivnikar pojasnil v izjavi za medije. Kot je ocenil, tudi Slovenija na tem področju dela "velike korake naprej".

V določenih primerih sociale in tudi urejanja nepremičnin so po njegovih besedah uspeli povezati več deset podatkovnih baz, ki med sabo nemoteno komunicirajo, je pa še veliko primerov neurejenih. "Upam si trditi, da se bo Slovenija v naslednjih dveh, treh letih močno približala estonskim rešitvam," je dejal.

Tako kot s promocijo želijo po njegovih besedah državljane za uporabo e-storitev spodbuditi tudi tako, da so te cenejše, uvajajo pa tudi druge korenčke, kot so denimo nagradne igre. Kot je pojasnil, so lani na portalu e-uprava zabeležili več kot milijon obiskov, na VEM točki za podjetnike pa imajo dnevno tudi do 20.000 obiskov. Ob tem je omenil tudi projekt E-uprave 2, ki bo sodobnejša in bo omogočala več storitev, vzpostavljena pa bo do konca leta.

Poleg projekta centralizacije informatike po njegovih navedbah pripravljajo tudi rešitve, da bo posameznik lahko svojo identiteto izkazal na različne načine, denimo z bančno kartico ali osebno izkaznico. To, da lahko nekdo na elektronski način jasno izkaže svojo identiteto, je ključno tudi za izpeljavo e-volitev. Te so v Estoniji možne, ker ima vsak Estonec osebno izkaznico s čipom s svojo identiteto, je pojasnil minister.

Ob tem je sicer dodal, da naslednje parlamentarne volitve pri nas "nikakor še ne bodo e-volitve". Izvedba volitev kot takih sicer ne predstavlja problema, problem je ravno v zagotavljanju splošno uporabljanega in enostavnega sistema osebne elektronske identifikacije, je pojasnil.