Res je, da so za zdaj tam le barakica, v kateri je nekaj koz in kokoši, ter lepo omizje, gugalnica in ognjišče, a prostor je večji in bojijo se, da je to že zametek novega romskega naselja.
»Tako se začne, saj vemo. Najprej kakšna žival, nato ena družina, pridejo še nove in naselje bo tu. Zato mora občina poskrbeti, da se kaj takega prepreči že na začetku,« je povedal eden od bližnjih krajanov, ki je slišal, da je neka gospa iz Ljubljane prodajala to podedovano parcelo, a je očitno noben vaščan ali bližnji lastnik ni želel kupiti. Tako je posel sklenila z romsko družino Jurkovič. Ta sicer domuje v hiši na Trdinovi cesti v Šentjerneju, ki velja za najbolj urejeno romsko naselje v občini.
SAMO ZA VIKEND
Kot pravi sorodnik omenjene družine Silvester Jurkovič, prejšnji romski občinski svetnik, se sploh ne nameravajo seliti tja, saj imajo tu boljše razmere za življenje. »In vedo, da gre za kmetijsko zemljišče. Tam so si le kupili parcelo za utico z nekaj živalmi, da gredo poleti malo stran, na vikend,« pravi Jurkovič in doda, da tista parcela ob hudem deževju poplavlja, tako da ni primerna za stalno bivanje.
So si jo pa novi lastniki poleti lepo uredili, saj je bila menda zelo zaraščena in zanemarjena. Tudi sedanja romska svetnica Darka Brajdič je ogorčena nad negativnim odzivom občanov, »ker vse skupaj nič ni in tam ne bo nastalo kako romsko naselje«.
PRITOŽBE DEŽUJEJO
A izkušnje so drugačne in ljudje tega ne verjamejo. Zato so na Občino Šentjernej deževali telefonski klici, naj se kaj naredi, preden bo prepozno. Šentjernejski župan Radko Luzar poudarja, da morajo biti pravila za vse občane enaka in da pri Romih ne bo nobenih izjem. Kot mu je znano, prodaja tega zemljišča ni potekala z objavo na oglasni deski, menda pa gre celo za naravovarstveno območje ob potoku in parcela ne bo nikoli zazidljiva. Kot mu je znano, je zadevo prevzel medobčinski inšpektorat in redarstvo.
DVE PRIJAVI
Njegova vodja Nataša Rajak je povedala, da so prejeli dve prijavi. Prva, v začetku avgusta, se je nanašala zoper kršitelja, ki je kuril komunalne odpadke. Inšpektorat je uvedel postopek o prekršku, ki je še v teku. Predpisana globa znaša 400 evrov. Druga prijava pa se je nanašala na izvedena dela na kmetijskem zemljišču (priključek na državno cesto, postavljena baraka …), za ugotavljanje teh posegov pa njihova služba ni pristojna, zato so zadevo odstopili inšpektoratu za kmetijstvo in okolje ter inšpektoratu za infrastrukturo. Telefonsko so obvestili tudi gradbeno inšpekcijo, ki bo v primeru nezakonite gradnje ukrepala, ter gozdno inšpekcijo, ki pa za posege ni pristojna, ker gre za kmetijsko zemljišče.
MAJHNE PRISTOJNOSTI
»Pristojne službe bodo vsaka na svojem področju nadzora ugotavljale nepravilnost in ustrezno ukrepale,« pravi Rajakova in dodaja, da se z romsko družino niso pogovarjali, »saj za zaslišanje ni bilo razloga. Razumemo pa strah občanov, zato si prizadevamo, da se ne bi spet oblikovalo novo romsko naselje, in že od začetka spremljamo razmere.«
MOŽNOSTI ZA ŠIRJENJE
Župan se zaveda, da šentjernejski Romi, med katerimi nataliteta hitro raste, želijo nove prostore za širjenje, a na Trdinovi to ni mogoče. Edina možnost so Kozarje. Občina bo morala razmišljati v tej smeri, a poudarjajo, da je prava pot, da Romi postanejo lastniki svojih parcel, kar pomeni, da jih odkupijo, ker le lastnina prinaša odgovornost.
PET NASELIJ
Po uradnih evidencah živijo v šentjernejski občini 204 Romi, v resnici pa je številka večja. Živijo v naseljih Roje, Drama, Mihovica (dve naselji) in na Trdinovi cesti v Šentjerneju. Le Romi na Rojah so lastniki zemljišč, vsa ostala romska naselja stojijo na državni, občinski ali zasebni zemlji. Vsi romski objekti so črne gradnje.
