Pravi pomen vikinških trgovskih poti med Grenlandijo in Severno Evropo je dolgo bil skrivnost. Raziskovalci so se namreč vrsto let spraševali, zakaj so ljudje s severa naše celine zapustili svoja življenja in odpluli na tisoče kilometrov čez Atlantski ocean ter se ustalili na Grenlandiji, odročni zaplati zemlje, ker je bilo kmetovanje zaradi podnebnih pogojev praktično nemogoče. Znanstveniki so sedaj prepričani, da so razlog za migracijo bili mroži.
»Slonovina mrožev je bila ključnega pomena za življenje na Grenlandiji, kar je bilo očitno tudi pri trgovanju.« - Jette Arne Borg, kuratorka Danskega narodnega muzeja
Prava dragocenost
Kot ugotavljajo raziskovalci, ki so proučevali mroževe okle in kosti, najdene na Grenlandiji, bi ti kaj v srednjem veku kaj lahko bili dragoceni viri slonovine. Pred približno tisoč leti so bili njihovi okli izredno donosna dobrina. Iz njih so izdelovali luksuzne predmete, kot so fin nakit, nabožne predmete in darila za plemstvo, prejšnje raziskave pa so pokazali, da so Vikingi slonovino pri trgovanju smatrali za dragocenost. »Slonovina mrožev je bila ključnega pomena za življenje na Grenlandiji, kar je bilo očitno tudi pri trgovanju,« je dejala Jette Arne Borg, kuratorka Danskega narodnega muzeja. Je bilo torej donosno blago in ne kmetovanje tisto, ki je Vikinge pritegnilo čez Atlantski ocean? So tja odpotovali zaradi mrožev?
Iskanje izvora
Karin Margarita Frei, vodja raziskave in ena od znanstvenic Danskega narodnega muzeja, je dejala, da je najpomembnejše sledeče vprašanje: kje so lovili mrože?Freijeva je razvila prelomno metodo, s katero lahko določi, kje je oseba živela in kam vse je potovala. Tako je na podlagi nivojev stroncija v kočnikih lahko začrtala, kje vse se je gibalo dekle iz Egtveda, najbolje ohranjeni človeški primerek iz bronaste dobe. Le da pri mrožih v poštev pride svinec. Kanadski raziskovalci so namreč ugotovili, da nivoji svinca v mroževih oklih pri različnih populacijah niso enaki. Freijeva je tako z merjenem svinca v njihovih oklih lahko prepoznala izvor različnih mrožev. Številni dragoceni kosi so, kot se je izkazalo, izvirali ravno iz Grenlandije.
Povozil jih je čas
V letih vikinškega trgovanja s slonovino je ekonomija Evrope temeljila na luksuznih dobrinah. Zgodovinarji so celo izračunali, da je bila vrednost slonovine 520 okel enaka šestim letom davkom, ki jih je pobral norveški kralj. Med leti 1200 in 1400 pa je ekonomija postala bolj odvisna od dobrin, kot so volna, ribe in kmetijski pridelki. Vikingi iz Grenlandije so tako s proizvajanjem izdelkov za elito obtičali v starem modelu ekonomije, Grenlandija pa je sčasoma izgubila status donosne trgovske destinacije.
