Potem ko so v Mariboru v okviru tedna mobilnosti začasno zaprli za promet Koroško cesto, zaradi česar so se razhajala tudi mnenja stroke, se konec tega tedna izteka poskusno delno zaprtje Koroške ceste za promet, kar je v javnosti sprožilo številne polemike.
TEŽAVE TUDI ZA GASILCE
Mnoge je razjezila odločitev občine, ki je, kot smo poročali, eno od prometno najbolj obremenjenih cest v mestnem jedru želela narediti bolj prijazno pešcem in kolesarjem ter jo za tri tedne delno zaprla za promet. Stanovalci, obrtniki in ostali dejavni ob tej cesti, ki so se združili v neformalno skupino Akterji Koroške ceste, opozarjajo, da si ceste, kot je bila v prejšnji obliki, res ne želijo več, obenem pa zahtevajo bolj celostno reševanje tega problema.
Predsednica društva Hiša! Katja Beck Kos pravi, da se večina ljudi sicer strinja s tem, da so na Koroški cesti potrebne spremembe, vendar zahtevajo celostno reševanje problema v smeri revitalizacije celotnega starega mestnega jedra, torej tudi Lenta in tržnice, kar se v primeru trenutne začasne delne zapore prometa ni zgodilo. Stanovalci, ki se z grenkim priokusom spominjajo prometa, kakršen je potekal na tej cesti pred delno zaporo, so lahko po dolgih desetletjih končno odprli okna. Vseeno pa imajo še vedno težave zaradi kaljenja nočnega miru zaradi bližnjih gostinskih lokalov, zato so občino pozvali, naj jim omeji delovni čas, policisti in redarji pa naj okrepijo nadzor nad kršitelji. Kot pravijo, občini najbolj zamerijo, da o delni zapori niso bili predhodno in ustrezno obveščeni. Zaprtje ceste je presenetilo tudi gasilce PGD Maribor – Mesto, ki imajo sedež na Koroški cesti. Predsednik Milan Eržen je pojasnil, da jim je zaprtje močno otežilo delo, še posebej v prvem tednu, ko so se na cesti še izvajala številna gradbena dela. »Če moramo intervenirati, je vsaka izgubljena minuta življenjsko pomembna,« je dejal Eržen.
MANJ VOZIL
Da je začasna delna zapora Koroške ceste, ta je zaenkrat predvidena do nedelje, dobra rešitev, so še vedno prepričani pristojni. Župan Andrej Fištravec pravi: »Naš cilj ostaja trajnostna ureditev prometa v mestnem jedru, ki nam bo omogočila uresničevanje prenove javnih prostorov in mestnega jedra, za katere že imamo v celoti ali delno pripravljeno dokumentacijo.« Beno Mesarec, soavtor Celostne prometne strategije s fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, pa med drugim dodaja: »Z gotovostjo lahko trdimo, da je skupno povečanje števila vozil na ključnih opazovanih prometnicah bistveno manjše od števila vozil, ki so ob 'stari' ureditvi prečkala Koroško cesto.«