Müller je v prvi izjavi po imenovanju napovedal temeljito in brezkompromisno preiskavo ter popolno preglednost delovanja. Zagotovil je tudi strog sistem korporativnega upravljanja in zagotavljanja skladnosti z zakonodajo, tako da se škandali, kot je ta, ki je močno zamajal Volkswagnov ugled, nikoli več ne bodo ponovili.
"Moja prva naloga je, da obnovimo zaupanje v skupino Volkswagen," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal po več kot šesturni seji nadzornega odbora. Izrazil je prepričanje, da bo Volkswagen iz trenutne krize potegnil prave nauke. "Znamo premagati to krizo in premagali jo bomo. Volkswagen bo na koncu še močnejši," je bil jasen.
Da bi se Müller kanil povzpeti na čelo Volkswagna, se je govorilo že pred meseci, ko je Winterkorn bil bitko s tedanjim predsednikom nadzornega odbora Ferdinandom Piechom. Piech, ki je Winterkorna leta 2007 ustoličil na čelu družbe, med letoma 1993 in 2002 pa je bil tudi sam na čelu Volkswagna, je takrat odstopil, bitko pa je dobil Winterkorn.
Karieri Matthiasa Müllerja in Martina Winterkorna sta sicer močno prepleteni. Skupaj sta delala že v Audiju, kjer je Müller začel kariero, Winterkorna pa so 2002 imenovali na čelo družbe. Ko je Winterkorn leta 2007 prevzel vajeti celotne skupine Volkswagen, je v Wolfsburg šel tudi Müller ter prevzel vodenje projektnega oddelka.
Leta 2010, nedolgo zatem, ko je Volkswagen prevzel proizvajalca luksuznih športnih avtomobilov Porsche, je bil Müller imenovan za izvršnega direktorja Porscheja.
Po pisanju časnika Die Welt Müller obožuje avtomobile. Njegov prvi avto je bil Volkswagnov hrošč, zdaj pa je lastnik dveh avtomobilov - audija TT in porcheja 911. Za kakšen izlet pa si od Porschejevega muzeja rad sposodi legendarni porschejev športni model 550 spyder.
Winterkorn je s čela Volkswagna odstopil v sredo, nekaj dni po izbruhu afere Volkswagen. Volkswagen, največji evropski proizvajalec avtomobilov, je namreč na določene dizelske modele svojih vozil nameščal programsko opremo, ki omeji izpuhe škodljivih snovi iz vozil v času uradnega testiranja, med normalno vožnjo pa se izklopi.
Volkswagen je po svetu s spornim programom opremil okoli 11 milijonov dizelskih vozil, in to ne zgolj znamke Volkswagen, ampak tudi drugih znamk iz skupine, kot so Audi, Seat in Škoda. Škandal je že sprožil vrsto dodatnih preiskav po vsem svetu, v ZDA in zdaj tudi v Švici pa so že prepovedali prodajo modelov, v katere je vgrajena sporna tehnologija.
Škandal bo Volkswagnu povzročil velikanske stroške. Samo v ZDA so ocenjeni na vsaj 18 milijard dolarjev oz. okoli 16 milijard evrov. Tu so potem še stroški drugod po svetu. Tudi zaradi tega gre velikan iz Wolfsburga v temeljito prenovo vodstvene strukture skupine Volkswagen.
Šef Wolkswagna v ZDA Michael Horn bo vsaj za zdaj sicer ostal na položaju, pridružil pa se mu bo dosedanji vodja Škode Winfried Wahland. Ta naj bi skušal v novi enoti za Severno Ameriko Volkswagnovi blagovni znamki povrniti ugled v ZDA, Kanadi in Mehiki.
Novi šef Porscheja naj bi postal Oliver Blume, do zdaj odgovoren za proizvodne procese, na čelo Škode pa naj bi prav tako iz Porscheja prišel Bernhard Maier. Dosedanji Volkswagnov izvršni direktor za prodajo Christian Klingler bo medtem zaradi nestrinjanja z začrtano strategijo skupino zapustil.
