Namen zakona je uskladitev slovenskega pravnega reda z zahtevami evropskega plačilnega sistema Target 2 v delu, ki se nanaša na ureditev področja vrednostnih papirjev.
Registrski računi so bili vzpostavljeni po procesu lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, večina imetnikov pa s premoženjem na njih ne trguje. KDD bo moral o ukinitvi teh računov obvestiti vse imetnike.
Fizične osebe lahko premoženje z registrskega računa prenesejo na trgovalni račun pri borznoposredniških družbah ali bankah. To bo povezano s stroški, saj te za odprte in stroške vodenja računa ter za nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu zaračunajo v povprečju med 27 in 35 evri na leto.
Posameznik se lahko odloči, da bo leta 2017 premoženje z registrskega računa prenesel na opustitveni račun pri KDD. To pomeni, da se bo vrednostnim papirjem brezplačno odpovedal, do njih pa lahko nato proti plačilu pride tisti, ki bo to prvi sporočil KDD.
Če imetnik registrskega računa ne bo storil ničesar, bodo ti prešli na sodišče oz. na t.i. sodni depozit. Tam bodo čakali pet let, za obstoj sodnega depozita pa bo treba plačevati sodno takso. Te ne bo treba plačevati tisti fizični osebi, ki na tem računu ne bo imela za več kot 100 evrov vrednosti delnic, če nobena od njih ni uvrščena na borzo in od katere od 2014 ni prejela nobenega izplačila.
Imetnikov registrskih računov je sedaj približno 280.000, od tega je fizičnih oseb približno 260.000. Te bodo imele po mnenju koalicije, ki je predlagala in sprejela zakon z omenjenimi možnostmi, več kot eno leto čas, da se odločijo, ali bodo premoženje upravljale in odprle trgovalni račun, ali pa bodo to premoženje opustile.
