Varuhinja je opozorila na številne zgodbe zdravljenja v tujini in na humanitarne akcije zbiranja sredstev za pomoč tistim, ki jim ZZZS zdravljenja v tujini ne odobri. Fakin je zatrdil, da imajo utečen sistem konziliarnega odločanja za napotitve na zdravljenje v tujino v primerih, ko so v Sloveniji izčrpane vse možnosti. Problemi so večplastni in povezani tudi z organizacijo dela, nagrajevanjem vrhunskih strokovnjakov kirurgov in drugimi vprašanji. A varuhinja je vztrajala, da je treba vsem, ki prosijo za zdravljenje v tujini, odgovoriti korektno ter kar se da hitro in strokovno utemeljeno.
Varuh na lastno pobudo obravnava tudi problematiko delavcev, ki jih slovenski delodajalci napotijo na začasno delo v tujino, tam pa pogosto ostanejo brez plačila dela, prispevkov za socialno varnost, marsikdo ostane celo brez sredstev za pot domov. "Izkaže se, da gre v primeru takih delodajalcev pogosto za 'slamnata' podjetja," ugotavljajo pri varuhu.
Ob tem opozarjajo, da lahko lastniki teh podjetij pred odhodom delavcev v tujino brez težav pridobijo poseben obrazec (A1), s katerim delavec v tujini dokazuje, da je tudi tam še naprej zavarovan v sistemu socialnega varstva države, iz katere je napoten. Predstavniki zavoda zato s finančno upravo preverjajo možnost, da bi s povezovanjem različnih podatkovnih baz zagotovili, da bi lahko ta obrazec izdali le tistim delodajalcem, ki imajo plačane vse obvezne prispevke za socialno varnost. Celoviteje pa naj bi problem rešila dopolnitev obstoječih navodil ZZZS, ki bodo podlaga za sprejetje ustrezne vladne uredbe o pogojih napotitve delavcev v drugo državo članico EU.
Obravnavali so tudi vprašanja, povezana z neizplačevanjem nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi bolezni. Delodajalci namreč po navedbah varuha večkrat ne izplačujejo nadomestila, zato je delavec po njihovem mnenju upravičen do neposrednega izplačila nadomestila plače od ZZZS. Predstavniki ZZZS pa so menili, da ne bi bilo strokovno utemeljeno, če bi s spremembami na področju zdravstvenega zavarovanja predvideli, da bi vsem delavcem bolniške izplačeval zavod in ne delodajalci, kakor je to urejeno sedaj.
Varuh je zaznal tudi problematiko plačevanja zdravstvenih pregledov otrok pri neizbranem pediatru v primerih, ko se izkaže, da pregled ni bil nujen. Varuh se s takšno ureditvijo ne strinja "in vztraja, da je zdravstvena obravnava otrok, ki spadajo v ranljivo skupino oseb, posebej občutljivo vprašanje in ga je treba obravnavati drugače oziroma z večjo skrbnostjo". Predstavniki ZZZS pa so na drugi strani opozorili na nevarnost rušenja sistema nujne zdravstvene pomoči, zato je treba vse morebitne oblike njegovega izkoriščanja kar se da omejiti.
Spregovorili so tudi o nekaterih aktualnih primerih, ki jih obravnavata obe instituciji, med drugim o pobotu terjatev posameznika do ZZZS iz naslova nadomestila plače, zagotavljanju kakovosti odločitev ZZZS, prijavljanju posameznikov v obvezno zdravstveno zavarovanje po uradni dolžnosti in zagotavljanju zdravstvenih storitev zavarovancem, ki so nameščeni v socialnovarstvene zavode, ki nimajo koncesije za opravljanje socialne dejavnosti, so še dodali pri varuhu.