Na tem območju so se bili prisiljeni spoprijemati z več naravnimi nesrečami. Ob rušilnih potresih, grozovitih plazovih in vetrolomih je bilo ključno delovanje lokalnih skupnosti in vseh struktur civilne zaščite. V časih, ko jim je tresenje tal vzelo vse, so se morali s posledicami spopasti, kakor so vedeli in znali, saj niso imeli na voljo varnega prostora, iz katerega bi vodili akcije pomoči.
Nesreča povezuje
Kljub temu je moral sistem zaščite delovati brezhibno in domačini so za to, kar so takrat storili pripadniki sil za reševanje in zaščito, neizmerno hvaležni. Med Bovčani so se prav zaradi nesreč stkale posebne vezi. »Ko je človek žrtev nesreče, pozabi na vse zamere in 'meje' med sosedi. Drug drugemu smo družina,« pove domačinka Anica.
Čeprav je tudi v takih razmerah sistem civilne zaščite deloval brezhibno in se je na njihovem primeru ukrepanja učila vsa Slovenija, je bilo že takrat jasno, da v tem delu Slovenije, tudi zaradi oddaljenosti od večjih centrov in bolnišnic, nujno potrebujejo dobro infrastrukturo.
Veliko intervencij
Občina Bovec, gostiteljica mnogih turistov, gornikov in planincev, veliko je tu motoristov, avtomobilskega prometa in adrenalinskih športnikov, mora biti dobro pripravljena. V taki množici ljudi, ki je vključena v vse našteto, se dogajajo tudi nesreče. In samo dobro organizirana zaščita, prava infrastruktura in najboljša oprema lahko reševalnim službam omogočijo, da uresničujejo svoje poslanstvo na najvišji ravni, so si bili edini govorniki na slovesnem odprtju, župan Valter Mlekuž in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak.
Samo letos so imeli več kot 160 intervencij. Od tega jih je bilo več kot sto v gorah, v mnogih je bil udeležen tudi helikopter, skoraj 60 pa je bilo helikopterskih posredovanj v hujših zdravstvenih stiskah.Zato bo kompleks, ki ga sestavljajo stari gasilski dom, heliodrom, novonastali heliport in nova stavba pri starem domu za gasilce, izjemnega pomena.