Gradbena panoga je od predkriznega obdobja do lani močno upadla; promet se je skrčil na 1,3 milijarde evrov, v deležu bruto domačega proizvoda se je prispevek znižal s 7,5 na 4,6 odstotka, število zaposlenih je padlo z 88.000 na 50.000, je na okrogli mizi Zbora za oživitev in razvoj gradbeništva o formulah vizij in uspeha v gradbeništvu v Ljubljani spomnil Počivalšek.
Drastičnih padcev se čez noč ne da odpraviti, vseeno pa je minister obljubil pomoč. "Država bo največ naredila, če se lotimo dveh ključnih infrastrukturnih projektov, to sta tretja razvojna os in drugi tir železniške proge Divača-Koper," je dejal. Na ministrstvu za infrastrukturo imajo v načrtu tudi projekte na področju energetske sanacije stavb.
Tudi pri samih zakonodajnih pogojih vlada načrtuje spremembe. Počivalšek je obljubil spremembe na področju zakona o gradnji objektov, ki sicer sodi pod resor ministrstva za okolje in prostor, a bo gospodarsko ministrstvo spodbudilo premike. Izrazil pa je tudi potrebo po nadgradnji področja javnega naročanja, s katero naj bi zagotovili enake pogoje za slovenske gradbince na domačem trgu, kot velja za domače izvajalce na sosednjih trgih. "Narediti moramo nekaj, da boste na našem trgu bolj enakopravni od enakopravnih," je dejal.
Ob tem pa je Počivalšek opozoril, da so nekaj rasti, ki jo je v zadnjem letu beležilo gradbeništvo, pomagala ustvariti evropska sredstva ob iztekanju minule finančne perspektive. V novi perspektivi sredstev za infrastrukturne investicije, takšne kot doslej, ne bo. Projekti bodo morali biti bolj usmerjeni na področja, kot so raziskave, razvoj ter povezovanje med resorji in regijami.
Nova evropska finančna perspektiva je že tu, Slovenija pa jo bo verjetno začela izvajati šele čez leta, je bil kritičen predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič. Država bi morala po njegovem mnenju imeti strateški idejni načrt na področju infrastrukture. Podjetja bi za prodor na tuje trge potrebovala podporo bank, država pa bi tu lahko pomagala vsaj prek SID banke. Veliko bi lahko naredila tudi na področju gospodarske diplomacije. "Pogrešam konkreten in konstruktiven dialog med deležniki v gradbeništvu in vlado," je povedal.
Predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar je poudaril, da v gradbeništvu poznajo probleme in poznajo rešitve. Pripravili so tudi program za oživitev gradbeništva, za katerega pa na vrhu vlade še ni bilo posluha. "Očitno gradbeništvo ni priljubljena panoga," je menil.
Opozoril je na dampinške cene, ki "nas sesuvajo". Prav tako lahko na razpisih za velike projekte konkurira vsako podjetje, tudi če je bilo z minimalnim kapitalom ustanovljeno lani in ima dva zaposlena, je ponazoril. "Posel dobi najcenejši," je poudaril in dodal, da to prinaša zmešnjavo ter da mora biti jasno, kdo lahko kaj dela.
"Vlada se mora odločiti, ali želi kaj narediti z gradbeništvom ali ne. Ne rabimo denarja, rabimo voljo in pripravljenost, da se stvari uredijo," je bil odločen Požar.
Predsednik upravnega odbora GH Holding Blaž Miklavčič je bil pesimističen, da sta tako projekt tretje osi kot drugega tira še leta stran ter da bo realizacija gradbeništva v prihodnjem letu padla pod milijardo evrov. Tudi on se je strinjal, da mora biti konkurenca na velikih javnih razpisih omejena na resne, večje ponudnike, predlagal pa je ureditev z licencami.
Počivalšek je vztrajal, da večjih injekcij države, razen velikih infrastrukturnih ukrepov, ne gre pričakovati. Država lahko vzpostavlja pogoje in nadgradi zakonodajo, ostalo pa je zadeva prostega trga. Obljubil je pomoč gospodarske diplomacije, za banke pa izrazil upanje, da se bodo začele "odgovorno obnašati do projektov gospodarstva" tako doma kot v tujini.
Minister je spomnil, da že zdaj najnižja cena ni tisti pogoj, ki ga naročniki na javnih razpisih morajo upoštevati. Je pa priznal, da v birokraciji potrebujemo odgovorne ljudi, ki bodo na razpisih postavili pametne pogoje in tudi prevzeli odgovornost za izbor določenega ponudnika, čeprav ta ne bi bil najcenejši.
Direktor podjetja Protim Ržišnik Perc Andrej Ržišnik je priznal, da pretežni del BDP v gradbeništvu vendarle ne nastane na velikih, ampak na malih in srednjih projektih. Je pa opozoril na dolgotrajne postopke pri pridobivanju dovoljenj, na cene zemljišč in druge dejavnike, ki zavirajo tuje investicije v Sloveniji.
Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec je pozval tudi k davčnim olajšavam, brez katerih po njegovem na področju energetske prenove stavb in drugod ne bo mogoče opazneje angažirati zasebnega kapitala. Počivalšek je menil, da obstaja dovolj prostora za spodbuditev investicij brez proračunskih izdatkov.
Glede sprememb zakonodaje pa je minister gradbeno stroko pozval še k sodelovanju pri oblikovanju sprememb. Ministrstvo samo specialistov namreč nima.
