Hrvaški se to jesen obetajo volitve in premier Zoran Milanović se je odločil, da si bo glasove volivcev zagotovil tudi z nekaj populističnimi potezami. Tako naj bi že v naslednjih dneh sabor sprejel zakon o konverziji spornih kreditov v švicarskih frankih v evre. Stroške konverzije bi po zakonu morale nositi banke same, država pa jim bo priznala določene davčne olajšave.
Nabiranje političnih točk
Zakon naj bi rešil težave 60.000 hrvaških kreditojemalcev, ki so se po sprostitvi tečaja franka znašli v nezavidljivem finančnem položaju. A če bo Milanović zaradi sprejema zakona pridobil na domačem političnem parketu nekaj točk, jih bo Hrvaška v očeh mednarodne javnosti zopet nekaj izgubila.
Reakcija EU
Prva opozorila, da je predlagana rešitev v nasprotju s pravili EU, so prišla iz Avstrije. Po zasedanju finančnih ministrov v Luksemburgu je namreč avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling dejal, da tako enostavno s pretvorbo posojil ne bo šlo. Evropska centralna banka je namreč že imenovala delovno skupino, ki preverja tako ravnanje, je povedal.
Po njegovih besedah se bosta na avstrijsko pobudo tako ECB kot Evropska komisija zdaj obrnili na Hrvaško in Poljsko, ki je s podobnim zakonom poskušala pomagati kar 700.000 državljanom, ki jih je prizadela sprostitev tečaja franka. A kot je poudaril Schelling, je situacija na Poljskem drugačna, saj naj bi tam zakon o konverziji pripravili v sodelovanju z bankami, medtem ko je hrvaška vlada stališča bank ignorirala.Kot je dejal, so prizadete številne države, nemške in slovenske banke. »Uživamo tudi njihovo podporo,« je ob tem povedal avstrijski finančni minister.
Ribarjenje v kalnem
Da Avstriji ta zakon ni pogodu, je razumljivo, saj so bile avstrijske banke med največjimi kreditodajalci na Hrvaškem in bi jih ta zakon najbolj finančno prizadel. Na pritiske iz EU se je odzval tudi premier Milanović, ki je dejal, da niso oni krivi, če so avstrijske banke ribarile v kalnem. Trenutna hrvaška vlada je očitno za nekaj glasov na volitvah pripravljena žrtvovati mednarodni ugled in finančno stabilnost celotne države, saj je prezrla tudi opozorila, ki so ob predlaganem zakonu prišla iz Hrvaške nacionalne banke (HNB). Guverner le-te, Boris Vujčić, je namreč v pismu finančnem ministru Borisu Lalovcu naštel kar 13 negativnih posledic sprejema zakona o konverziji kreditov, med njimi tudi zrušenje tečaja kune, nevarno zmanjšanje deviznih rezerv, dvig obrestne mere za zadolževanje na mednarodnih trgih termožen odliv depozitov v tujino. Guverner je v pismu izrazil tudi pomislek, da je možno, da je zakon v nasprotju s hrvaško ustavo.
