Mariborski vozniki, tisti, ki so se do zdaj v središče mesta vozili iz smeri Koroške, so včeraj zjutraj naleteli na precej spremenjen prometni režim. Po Koroški cesti, od glavne mestne tržnice do Starega mosta, se je od včeraj zjutraj pa do 27. septembra mogoče voziti le s kolesom ali javnim prevozom.
ODLOČITEV KONEC SEPTEMBRA
Na mariborski občini so prepričani, da je poskusna preureditev prometa na eni najbolj prometno obremenjenih cest v mestnem jedru prava pot, da postane mesto bolj prijazno pešcem in kolesarjem. Že konec avgusta so v tej ulici od Prežihove do Strossmayerjeve ulice uvedli le enosmerni promet. »Začasna sprememba prometnega režima je eden izmed ukrepov uresničevanja Celostne prometne strategije, ki skozi prometni sistem v mestih pomaga občanom pri oživitvi ekonomije, zmanjšanju stroškov za transport, ohranjanju okolja in zdravja, izboljša možnosti socialnega vključevanja ter dviguje privlačnost mesta in kakovost življenja. Kakšna prometna ureditev bo med Glavnim trgom in Strossmayerjevo ulico, ki jo še vedno prevozi 16.000 vozil na dan, bo znano po koncu septembra. Čakamo še na odzive javnosti v preizkusnem obdobju,« so sporočili z občine.
ENI ZA, DRUGI PROTI
Zaprtje ulice so z nedelje zaradi slabega vremena prestavili na včeraj, saj jim ni uspelo pravočasno zarisati ustrezne talne signalizacije, manjkale so oznake za kolesarsko pot, zato so pločnike večji del dopoldneva zasedali gradbeni stroji. Mnenja Mariborčanov pa so deljena, saj nekateri menijo, da samo zapora prometa ne bo prinesla želenih rezultatov, ampak predvsem povečanje prometa na Lentu.
»Zapiranja ulice ne pozdravljam, saj je premalo drugih ustreznih alternativ, kako priti v center, in bi predstavljale razbremenitev,« je poudaril Srečko Kočevar iz Maribora, medtem ko je bil zaprtju veliko bolj naklonjen Mariborčan Boris Petelinšek. »Glede na to, da imamo v mestu veliko prometa, ponekod celo preveč, se mi zdi prav, da − četudi začasno− zaprejo določeno ulico. Seveda s tem zmanjšajo možnosti, da bi prišlo do kakšne nove prometne nesreče, kolesarjem in predvsem pešcem pa namenijo več prostora,« je pojasnil Petelinšek in dodal, da bi se zaprtja ulic v strogem središču morali lotevati postopoma, obenem pa voznikom zagotoviti dovolj parkirnih mest na obrobju.
PRVA MNENJA SPODBUDNA
Stanovalci so pred dnevi na okrogli mizi povedali, da se strinjajo s postopnim uvajanjem ukrepov, a si želijo, da bi jih občina bolje obveščala o svojih načrtih, medtem ko prometni strokovnjaki pogrešajo predhodno ureditev alternativnih poti in parkirišč na obrobju mesta ter dodatne avtobusne linije.
Doc. dr. Marjan Lep s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je dejal: »Na končne rezultate in sodbe, da se prometni tokovi in potovalne navade spremenijo ter ustalijo, je treba počakati do konca testnega obdobja. Prva merjenja, resda šele po majhni spremembi, so spodbudna in kažejo, da se apokaliptične napovedi ne uresničujejo.«
