Tokrat so preverili skoraj petdeset vzorcev lesnih peletov, polovico so jih kupili pri nas, ostale pa na Švedskem in Češkem. Preizkušeni tuji peleti so se na testu izkazali za bistveno bolj kakovostne, saj je povprečna ocena pri švedskih recimo dosegla 70 odstotkov, pri čeških še vedno dobrih 66 odstotkov, povprečna ocena slovenskih peletov pa je samo 44 odstotkov.
Le šest jih je bilo zelo dobrih
V ZPS sicer pravijo, da je ponudba lesnih peletov raznovrstna, prav tako tudi cene (od 3,2 evra do 5 evrov za 15-kilogramsko vrečo), pomanjkljivo pa je označevanje in kakovost je pogosto vprašljiva. Med 25 pri nas kupljenimi testiranimi vzorci je bilo le šest zelo dobrih in kar devet neustreznih. Boštjan Okorn, vodja testiranja v ZPS, je predstavil rezultate testiranja: »Potem ko se je po lanskem letu zdelo, da se je kakovost pri nas prodajanih peletov izboljšala, lahko tokrat spet ugotavljamo, da bodo potrošniki pri nakupu bolj verjetno naleteli na pelete, ki ne ustrezajo nobenemu standardu kakovosti kot na takšne, ki s svojimi lastnostmi spadajo v razred A1 ali A2 – ta dva tudi edina priporočamo za nakup, saj zagotavljata najbolj kakovostno in okolju bolj prijazno ogrevanje.«Dodal je, da imajo vsi najboljši peleti na vreči vidno označen certifikat Enplus A1, »kar je še vedno najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu«.
Večina padla pri testu preostanka pepela
Večina vzorcev, ki po kakovosti ne ustreza nobenemu razredu, določenemu po standardu EN ISO 17225-2:2014, je sicer padla pri testu preostanka pepela. Razlika med posameznimi vzorci je več kot občutna: za najboljšim ostane zgolj 0,37 odstotka pepela, za najslabšim pa več 2,71 odstotka pepela. Dr. Nike Kranjc, z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu, je dodala, da je druga težava peletov na slovenskem trgu slaba mehanska obstojnost. »Po preizkusu s posebno napravo, ki jo opredeljuje evropski standard, je kar pet vzorcev dobilo oceno nezadovoljivo. Peleti s slabšo mehansko obstojnostjo so hitro lomljivi, v vreči ali skladiščnem prostoru pa pogosto nastanejo večje količine drobnih delcev. V praksi je slabša mehanska obstojnost povezana z večjimi emisijami drobnih oziroma finih delcev v skladiščnem prostoru, kar negativno vpliva na izkušnjo uporabnikov, večja količina drobnih delcev povzroča tudi težave pri transportu pelet iz zalogovnika v kurišče.«
Precej kritičen dejavnik
V ZPS pravijo, da je s količino peletov v vreči povezan tudi test gostote nasutja, ki se je letos presenetljivo izkazala za precej kritičen dejavnik. Ta podatek je pomemben, saj se lahko pri letni količini peletov (okrog pet ton) potreben skladiščni prostor zaradi prenizke gostote nasutja poveča za skoraj dva kubična metra. V ZPS zaključujejo, da je, ko bomo kupovali lesne pelete, za potrošnika najbolj zanesljiv podatek certifikata kakovosti Enplus ali DINplus. »Opazili smo ga na devetih vrečah, tudi na vseh šestih vzorcih, ki so na testu dobili oceno zelo dobro – v vseh teh primerih je šlo za certifikat, ki zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti A1,«je zaključil Okorn.
