Karl Erjavec, trn v peti vsaki vladi do zdaj in tudi v vladi Mira Cerarja ni nič drugače. Spretno opletanje z jezikom mu koristi pri nabiranju političnih točk, kakor tudi njegov širok nasmešek pod žarometi, v tistih izbranih trenutkih, ko je priložnost za hvalisanje. Ko je položaj obraten, ko je treba stopiti pred državljane in pojasniti dogodek ali dva, takrat seveda Erjavec ponikne in žaromete prepusti tistim, ki jim gredo resne vloge bolje od rok.
Staroste na zunanjem ministrstvu
Medtem ko na Karlovem ministrstvu že zadnjih pet let niso zaposlili novega pripravnika, 16 starost, katerih povprečna starost je 66 let, zaradi birokratske prepreke čaka, da dopolni 40 let delovne dobe, da se bodo lahko upokojili po slovenskih pravilih. Država zanje na leto nameni kar pol milijona evrov.
SLON MED PORCELANOM
Opletanje z jezikom našemu, nikoli nič krivemu ministru v primeru zapletov z arbitražo ni prineslo nič kaj prida dobre podobe v javnosti. Kot smo pisali, je imel Erjavec prepoved nastopanja v javnosti in dajanja izjav v zvezi z arbitražnim sporazumom. Takoj ko je odprl usta, pa je z ritjo podrl vse, kar je še prej uspelo ohraniti vladi. Samo spomnimo naj na izjave, da on nima nič z odstopom drugega slovenskega arbitra, da je bil letos premalo na dopustu, čeprav je bil na dopustu ves čas, ko so na dan prihajale afere, povezane z zunanjim ministrstvom, in da je le s težavo prekinil dopust in se vrnil k služenju svoji domovini.
CERAR ODLOČA
Če že morajo politiki držati skupaj pri arbitražnem sporazumu in je zato kar logično, da afera Piranleaks ne more biti cunami, ki bi odnesel Erjavca s stolčka zunanjega ministra, bi ga pa s slednjega lahko odnesla afera z veleposlaniki. Toda vse pogostejši in močnejši pritiski neomajnemu Erjavcu ne prikličejo niti kančka krivde, tudi tiste objektivne ne. Kot pravi, se mu zdi, da ni nikakršnih razlogov za njegov odstop. Odstopil bi le, če bi premier ocenil, da je objektivno odgovoren.
JANŠI UKRADEL TAKTIKO
Večni minister, s posebno sposobnostjo poznavanja številnih področij, je prepričan, da so se načrtno spravili nanj, a bo ne glede na vse DeSUS ostal v vladi. Takole je prvaku opozicije Janezu Janši ukradel že videno taktiko in krivdo za dogajanje zvalil nanj: »Ocenjujem, da želi vodja opozicije Janez Janša uresničiti svojo napoved ob razglasitvi volilnih rezultatov, da zdajšnja vlada ne bo zdržala leto dni in da bomo kmalu imeli še ene predčasne volitve. Očitno se arbitražni dogodek izkorišča predvsem za napade name, saj bi zrušenje mene kot zunanjega ministra pomenilo erozijo vlade. Končna tarča pa nisem jaz, temveč premier. A nekje je treba začeti.«
INTERPELACIJE (ŠE) NE BO
Zaradi vse prtljage, ki jo je Erjavec na ramena dobil v zadnjem mesecu, zdaj pričakuje interpelacijo. V zvezi s tem je povedal: »Zelo nenavadno bi bilo, da tega ne bi storili. Zame bi bila interpelacija dobra priložnost, da bi tudi v neposrednem televizijskem prenosu odgovoril na vse očitke.« Čeprav si Erjavec želi interpelacijo, ga moramo malo razočarati. Viri iz opozicijskih vrst namreč pravijo, da vsaj v tem trenutku o interpelaciji še ne razmišljajo preveč resno, tako trenutno tudi ni v pripravi ničesar, kar bi Erjavcu uslišalo to močno željo.
Viri iz opozicije pravijo, da vsaj za zdaj še ne razmišljajo o interpelaciji zunanjega ministra.
MEDTEM NA KARLOVEM MINISTRSTVU
Z Mladike, sedeža ministrstva, kjer je zadnji mesec dogajanje najbolj pestro v državi, prihajajo še ene negativne informacije. Tam namreč zadnjih pet let zaradi omejitve niso zaposlili nobenega novega pripravnika. Po drugi strani pa tam službuje 16 starost, katerih povprečna starost je kar 66 let. Gre za nekdanje uslužbence SFRJ, ki so bili pred letom 1991 napoteni v zvezne organe te nekdanje države v Srbijo. Zaradi birokratskih zapletov namreč še vedno ni jasno, ali bi jim morali višino pokojnine izračunati po slovenskih ali srbskih predpisih. Večina zato vztraja do dopolnjenih 40 let delovne dobe, ko si bodo zagotovili izračun celotne pokojnine po slovenski zakonodaji. Šestnajst posameznikov je na zunanjem ministrstvu zaposlenih na delovnih mestih prvega kariernega razreda, kar pomeni delovno mesto diplomat prvega ranga oziroma delovno mesto veleposlanika. Za vseh šestnajst pa država na leto odšteje okoli 500 tisoč evrov.
