Malezija, ki pred letom 2007 ni imela solarne industrije, je bila lani četrta največja proizvajalka solarnih celic na svetu. Zaostala je le za Kitajsko, Tajvanom in Japonsko.
Hitra rast je bila zabeležena predvsem na račun prihodov tujih multinacionalk, kot so ameriški First Solar, tajvanski AUO Sunpower, nemški Hanwa Q Cells in japonski Panasonic Energy. V zadnjih dveh letih so malezijske oblasti izdale dovoljenje za gradnjo tovarn solarne opreme še petim drugim tujim podjetjem.
A konkurenti so polni očitkov na račun malezijskih praks. Tako se država trenutno v pogovorih z EU brani pred obtožbami, da so kitajski proizvajalci svoje izdelke začeli označevati kot malezijske, da bi se izognili med Pekingom in Brusljem dogovorjenim pravilom o kitajskih solarnih proizvodih.
V ZDA so medtem regulatorji izrazili zaskrbljenost zaradi velikih davčnih olajšav, ki jih država ponuja tujim vlagateljem. Tako preiskujejo, ali Malezija krši pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki prepovedujejo izvozne subvencije.
V Maleziji so sicer prepričani, da proizvajalce sončnih celic pritegnejo zaradi dobro razvite infrastrukture za proizvodnjo polprevodnikov. Pri proizvodnji polprevodnikov in solarnih celic gre namreč za podobne procese, zato ima Malezija za proizvodnjo slednih dobro osnovo. Država ponuja tudi poceni delovno silo, a hkrati dovolj izobraženih inženirjev.
Sicer pa malezijske oblasti vlagateljem ponudijo tudi bonbončke, kot je 100-odstotna davčna olajšava pri davku na dobiček za prvih 10 let ter davčne olajšave za investicije. Zagotavljajo pa, da je vse v skladu s pravili mednarodne trgovine.
V državi ob tem razmišljajo še, kako ne le proizvajati in izvažati solarno opremo, ampak sončno energijo bolje izkoristiti tudi na domačih tleh.