Cilj medresorske delovne skupine, ki je bila ustanovljena v začetku marca, je priprava osnutka besedila sprememb in dopolnitev zakona do konca leta 2015, vključno s končnim poročilom o delu skupine, so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Poleg predstavnikov tega ministrstva v delovni skupini sodelujejo še predstavniki ministrstva za pravosodje, ministrstva za notranje zadeve in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Njihov namen je preučiti veljavno besedilo določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in njihovo izvajanje v praksi ter natančno opredeliti zakonske rešitve, ki bodo učinkovito prispevale k izvajanju določb zakona v skladu z namenom in ciljem te zakonske ureditve.
V začetku julija je medresorska delovna skupina pripravila vmesno poročilo za pripravo osnutka novele, ki vsebuje pregled problematičnih sklopov zakona z oceno delovne skupine, pa tudi obrazložitev potrebnih sprememb in dopolnitev zakona po vsebinskih sklopih, so pojasnili na ministrstvu.
Poročilo so sredi tedna posredovali strokovni javnosti, predvsem nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju integritete. Da so poročilo prejeli, je za STA potrdil generalni sekretar društva Transparency International Vid Doria. Vsebine še niso preučili, zato je še ni komentiral, bodo pa po njegovih besedah ministrstvu predvidoma odgovorili okoli 10. septembra.
Ministrstvo za javno upravo namerava na to temo v septembru pripraviti tudi srečanje s strokovnimi deležniki. Od septembra do decembra pa bodo skladno z resolucijo o normativni dejavnosti imeli možnost mnenj, pripomb in predlogov k poročilu še drugi ključni deležniki in širša javnost, so za STA pojasnili na ministrstvu.
O potrebi po spremembah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je sicer govora že dalj časa, k temu narekuje tudi njegova uporaba v praksi.
Nazadnje je na to opozorila tudi namestnica predsednika KPK Alma Sedlar. V ločenem mnenju pri zaključnih ugotovitvah v primeru nadzora nad premoženjskim stanjem predsednika SDS Janeza Janše ocenjuje, da ta zadeva predstavlja enega izmed prelomnih primerov, ob katerem se odpira več vprašanj glede obravnave zavezancev in postopkov pred KPK.
Nekatera od njih bo po njenem mnenju mogoče bolj določeno urediti le s premišljenimi spremembami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
