Vlada Mira Cerarja se je po tem, ko je ustavno sodišče lani razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, ki ga je pripravila vlada pod vodstvom Alenke Bratušek, odločila znova lotiti projekta uvedbe davka na nepremičnine.
Sredi februarja letos je ustanovila projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin in projektno skupino za izvedbo projekta, ki sta se po navedbah ministrstva za finance doslej sestala sedemkrat oz. devetkrat.
Projektni svet in projektna skupina pripravljata akcijski načrt za novo sistemsko ureditev obdavčitve nepremičnin, ki naj bi ponudil usmeritve glede davčne osnove, predmeta obdavčitve in okvirne časovnice uvedbe.
Kot poudarjajo na finančnem ministrstvu, sta se v projektnem svetu oblikovali dve skupini mnenj. Večinsko mnenje sledi cilju uvedbe davka na nepremičnine, ki temelji na sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin, drugo pa cilju nadgradnje sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Iz prvega poročila projektnega sveta vladi je po pojasnilih ministrstva razvidno, da so člani proučili bistvene prednosti in pomanjkljivosti obeh možnosti ter potrebne spremljajoče aktivnosti za uvedbo novega sistema obdavčitve nepremičnin. Podrobnosti morebitne nadgradnje sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča medtem projektna skupina in projektni svet še nista podrobneje obravnavala.
Sprva se je omenjala možnost, da naj bi davek na nepremičnine uvedli s prihodnjim letom, pozneje pa je minister za finance Dušan Mramor kot bolj realno leto uveljavitve davka navedel 2017.
Glede poročila projektnega sveta so po navedbah ministrstva potrebna dodatna usklajevanja na ravni koalicije, saj mora vlada na podlagi tega poročila sprejeti nekaj ključnih političnih usmeritev za nadaljnje delo na projektu. Vlada tako odločitve in usmeritev glede obdavčitve nepremičnin še ni sprejela.
Sprva se je omenjala možnost, da naj bi davek na nepremičnine uvedli s prihodnjim letom, pozneje pa je minister za finance Dušan Mramor kot bolj realno leto uveljavitve davka navedel 2017.
A za četrtkovo izdajo časnika Dnevnik je Mramor omenil možnost, da nepremičninski davek v okviru tega vladnega mandata sploh ne bo uveden. Po njegovih besedah na vladni ravni še razmišljajo, ali bi sploh šli v uvedbo davka, ki bo temeljil na množičnem vrednotenju nepremičnin. Vlada po njegovih besedah presoja, ali obstaja možnost, da bo pripravljena ustrezna podatkovna podlaga, tako da ne bi bilo težav, ki so se vrstile pri prvem poskusu uvedbe davka.
Če vlada davka ne bo uvedla, bo po Mramorjevih besedah v veljavi ostalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, spremenili pa naj bi ga tako, da bi bilo njegovo pobiranje bolj urejeno oziroma zakonito, še piše Dnevnik.
Član omenjene projektne skupine za pripravo davka na nepremičnine Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je za časnik medtem pojasnil, da so glavni problem neustrezne evidence. Veliko dilem je tudi glede modelov vrednotenja.
