Občina Slovenske Konjice je letošnje leto namenila obeležitvi 850-letnice prihoda kartuzijanov v dolino sv. Janeza, kjer so svoj dom našli menihi iz Francije ter v lokalno, slovensko in evropsko zgodovino vtisnili močan pečat.
Tudi predsednik države
Osrednje slovesnosti minulo soboto se je udeležil tudi predsednik Borut Pahor, številnim obiskovalcem pa so bili ves dan na voljo družabni dogodki, tudi srednjeveška tržnica in starodavne igre. Miran Gorinšek, župan občine Slovenske Konjice, opozarja na velik pomen tega območja za nadaljnji razvoj turizma, saj vse bolj postaja magnet, ki privablja ljudi od vsepovsod; letno ga obišče okoli 25.000 ljudi. Celoten kompleks zgornjega dela kartuzije je sicer v lasti občine, a je država doslej kar nekaj denarja že vložila v obnovo. »Glede na pridobljeni status, ki je pomemben pri promociji, računamo, da se bomo do denarja za nadaljevanje obnove lažje prebili tudi na katerem od razpisov,« je dejal Gorinšek.
Kulturni in politični epicenter
Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot 19. kartuzija po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot 2000 knjig in je bila manjša le od vatikanske. V njem so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi. Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se še z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom ter podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko ga je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa.
