Član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Runjak je povedal, da so se v pogajanjih pojavljala vprašanja morebitnih posledic davčnih pregledov, ki jih v NKBM in drugih bankah izvaja finančna uprava, in odločitve ustavnega sodišča v zvezi z izrednimi ukrepi v bankah konec 2013, ki se vežejo na razlastitev delničarjev in izbris imetnikov podrejenega dolga, ter razvoja dogodkov v nekaterih hčerinskih družbah. A Runjak je zagotovil, da gre za sklop jamstev in drugih poroštev, ki so razmeroma tipične za tovrstne kupoprodajne pogodbe.
Ob izpolnitvi vseh odložnih pogojev, vezanih na pridobitev soglasij regulatorjev na trgih, kjer deluje banka, ter drugih pogodbenih predpogojev, bo država po njegovih besedah na račun dobila celotno kupnino v višini 250 milijonov evrov. To naj bi se zgodilo v roku nekaj mesecev.
Podrobneje o skupni višini jamstev Runjak ni želel govoriti. Oceni skupnih jamstev se je izognil tudi prvi mož SDH Matej Pirc, ki je pojasnil, da gre za potenicalne izredne dogodke in da je natančno oceno težko podati. Je pa povedal, da bo država jamčila za celotni potencialni strošek odškodnin imetnikom izrednega dolga, če bi ustavno sodišče odločilo v njihovo korist. Ta znesek naj bi znašal okoli 60 milijonov evrov.
Zadeve bi zapletla tudi morebitna odločitev ustavnih sodnikov, da je bila razlastitev malih delničarjev neustavna. Če bi ta pomenila, da bi se zaradi vračila delnic oblikovala nova lastniška struktura banke, bi potem prišlo do ponovnih pogajanj na podlagi novih dejstev. Pogodba je namreč sestavljena za prodajo 100 odstotkov banke.
A Runjak težko verjame, da bo to do odločitve ustavnih sodnikov prišlo pred izvršitvijo pogodbe. Svoje mnenje mora namreč najprej podati še Sodišče EU.
Sta si pa kupca in država kot prodajalec razdelila potencialne stroške na podlagi pregledov finančne uprave, ki se osredotočajo na davčno priznane odhodke pri odpisih in slabitvah slabih posojil. Za vse banke naj bi bilo potencialnih dodatnih stroškov za več deset milijonov evrov. Do neke ravni bo stroške po Pirčevih besedah kril kupec, preostalo pa država.
Tudi za neznanke pri hčerinskih družbah, npr. za razvoj dogodkov s KBM banko v Srbiji, se predvideva delitev stroškov. A po Pirčevih besedah je uresničitev vseh teh tveganj malo verjetna. Če pa bi se uresničila, pa bi bila banka tako ali tako manj vredna.Glede stroškov prodajnega postopka je Pirc medtem povedal, da so ti dosegli malo več kot dva milijona evrov.
