Direktor knjižnice Borut Novak, ki je na čelo tega javnega zavoda stopil jeseni 2013, je pojasnil, da je knjižnica konec aprila 2012 zaposleni prekinila delovno razmerje – šlo je za izredno odpoved, s katero ji je bilo očitano, da je naklepno in hudo kršila pogodbo o zaposlitvi ter druge obveznosti iz delovnega razmerja, da je pri svojem delu delovala malomarno, njene kršitve pa naj bi imele znake kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve.
Nekdanja uslužbenka je pogovor z nami odklonila. Dejala je, da je ona to zgodbo zaključila. Vprašanje odgovornosti vodstva ostaja odprto.
Delavka, ki so jo zaposlili marca 2011, je na delovno in socialno sodišče vložila tožbo. Zahtevala je, da se odpoved razveljavi, kar pomeni, da ji delovno razmerje ni prenehalo in bi jo morala knjižnica pozvati nazaj na delo ter izplačati nadomestila plače od 30. aprila 2012 do vrnitve na delo, vključno z obrestmi.
Dobila tožbo
»10. junija 2014 je sodišče v celoti ugodilo zahtevku tožeče stranke. Zoper sodbo se je knjižnica pritožila. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pritožbi sicer ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podane kršitve naklepnega in malomarnega izvrševanja pogodbe o zaposlitvi. Glede kršitev, ki naj bi imele znake kaznivega dejanja, pa je sodišču prve stopnje dalo navodilo, naj upoštevaje vse okoliščine primera v ponovljenem postopku ponovno presodi, ali je odpovedni razlog podan oz. ali imata očitani kršitvi vse znake kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve,« je pojasnil direktor.
Dodal je, da je bil glede na takšno navodilo sodišča druge stopnje izid pravde negotov. »Praksa višjih delovnih in socialnih sodišč, povezana s kršitvami delovnih obveznosti zaradi kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve, je namreč neenotna, praksa vrhovnega sodišča pa še ni izoblikovana.«
Sklenili poravnavo
Tako sta stranki letos februarja sklenili poravnavo. »S to se je knjižnica zavezala, da bo delavko za čas od 30. aprila 2012 do sklenitve sodne poravnave prijavila v zavarovanje in ji za to obdobje obračunala bruto nadomestilo plače v znesku 47.158,35 evra, od tega zneska odvedla davke in prispevke, delavki pa izplačala ustrezen neto znesek. Delavka pa se je odpovedala plačilu vseh zamudnih obresti, stroškov postopka ter zahtevku, da ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi,« pojasnjuje Novak.
Direktor ocenjuje, da če bi se postopek nadaljeval in bi bil denimo zaključen konec prihodnjega leta, delavka pa bi bila zmagala, bi ji morali izplačati najmanj 125.000 evrov, poleg tega pa z njo skleniti pogodbo o zaposlitvi, kar bi bil dodaten strošek.
Knjižnica jo je tako izplačala 11. maja, za kar je porabila dobiček iz preteklih let, nekaj lastnih prihodkov tekočega leta, najela je še likvidnostni kredit, ki naj bi ga odplačali do novembra.
Kdo je odgovoren?
Zastavlja se vprašanje, ali je prav, da mora javni zavod sam nositi posledice v takšnih tožbah. »Javni zavod, ki nastopa kot delodajalec, je dolžan spoštovati določila zakona o delovnih razmerjih in posledično seveda tudi nositi sankcije zaradi kršitve. Glede morebitne odgovornosti takratne direktorice, ki je sprejela in izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je svet zavoda sprejel sklep, da direktor pridobi pravno mnenje o utemeljenosti in smiselnosti vložitve morebitne odškodninske tožbe zoper takratno direktorico, to pravno mnenje je v izdelavi,« pove Novak.
Ali bo torej knjižnica nekdanjo direktorico Claudio Jerina Mestnik tožila za znesek, ki ga je morala plačati, je odvisno od odvetniškega mnenja in mnenja župana, ki ju mora pridobiti direktor, tako je namreč s posebnim sklepom odločil svet knjižnice. Omenimo še, da ima novomeška knjižnica 43 redno zaposlenih delavcev pa tudi pet javnih delavcev.
