Besedilo prve resolucije pripravlja Velika Britanija, pri tem ji pomagajo Združene države in Nizozemska. Njena vsebina bo znana ob vložitvi v postopek, o njej pa se bo predvidoma glasovalo 7. julija. Menda naj bi ostro obsodila genocid nad bošnjaškim prebivalstvom v Srebrenici in 11. julij obeležila kot dan spomina nanj. S tem poskušajo tudi pospešiti ratifikacijo konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Predlogu že močno nasprotujejo najvišji predstavniki bosanskih Srbov, češ da dokument služi destabilizaciji federacije BiH. S popravki snovalcev se ne strinja niti uradni Beograd, v pismu, naslovljenem na VS, jih kritizira kot kozmetične, češ da je le manj uporabe besede genocid. Resolucijo razumejo kot stigmo srbske narodnosti, saj jo tako zgodovinsko označuje kot genocidni narod.
Lobirajo pri Rusih
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je že sredi meseca napovedal, da bo pri ruskem zunanjem ministru Sergeju Lavrovu pobaral vsaj o možnosti ruskega veta v Varnostnem svetu ZN. Želi, da se zapiše, da je bilo dejanje v Srebrenici mesto genocida tako nad Bošnjaki kot nad Srbi. Rusi mu svojega »Niet!« očitno niso obljubili, saj so v varnostnem svetu podali lastni protipredlog, ki pa verjetno nima možnosti, da ga sprejmejo. Po poročanju srbskih medijev so ga že začeli razdeljevati med stalnih pet in nestalnih deset članic tega varnostnega organa ter pri tem celo prehiteli zahodne zaveznike. Vsebina ruskega predloga je trenutno še neznana.
Štetje glasov
Iz analize Večernjih novosti sicer sledi, da se bosta britanskemu glasu pridružili še vsaj dve stalni članici – ZDA in Francija; Kitajska bo menda pritegnila Rusom. London pa naj bi se nadejal še petih glasov nestalnih članic: Čada, Jordanije, Litve, Malezije in Nove Zelandije. Razmerje moči potemtakem ostaja zelo naklonjeno Britancem, za sprejem resolucije namreč zadostuje osem glasov od petnajstih.
