Spomnimo. Najprej je bilo Hribarju naloženo, da mora Radoviću plačati 3000 evrov odškodnine, a so sodbo ustavni sodniki raztrgali. V ponovljenem postopku je bilo Radoviću prisojenih 1000 evrov manj, sodbo pa so te dni potrdili tudi višji sodniki.
Radović je v tožbi zapisal, da je Hribar v oddaji Hri-bar in intervjujih za razne medijske hiše na njegov račun izrekel več hudih in grobih žalitev. Da je brez hrbtenice, bedak, falus, turbo anus in še kaj. Hribar mu je s tem uničil notranji mir, ugled in dostojanstvo. Počutil se je ogroženega in prizadetega, tako v poklicnem kot zasebnem okolju.
Hribar je na drugi strani zatrjeval, da njegov namen ni bila osebna žalitev in da je sodni postopek posledica manipulacije vrha RTV Slovenija, Radović pa je zgolj kolateralna škoda, ker se je navodil nadrejenih držal kot pijanec plota.
»Cenzurirali so me in prestavili na drug termin. Nobenega orožja nisem imel razen medijev. Kot da bi bil sam proti tanku. Intervjuji so izraz moje frustracije,« se je branil med postopkom. Med obširno razlago nastajanja satire je med drugim povedal, da cenzura satirikovega dela pomeni napad na njegovo kredibilnost. »Kot če bi pesniku ali pisatelju črtali kitico ali odstavek,« je bil slikovit.