Hrvaška načrtuje, da bi radioaktivne odpadke, vključno s tistimi iz jedrske elektrarne v Krškem, hranila v podzemnem vojaškem skladišču Čerkezovec, ki je okoli štiri kilometre oddaljeno od Dvora in približno 3,5 kilometra od prvega večjega naselja v BiH, Novega Grada.
"To bo edini primer v Evropi in svetu, da se skladišče jedrskih odpadkov postavi na tako veliki razdalji od kraja, na katerem so odpadki nastali," je dejal Zvizidić v današnjem nagovoru poslancem predstavniškega doma parlamenta BiH. Kot še navajajo mediji v BiH, je Zvizdić danes tudi potrdil, da pristojni ministrstvi Hrvaške in BiH sodelujeta z namenom, da bi ustrezno rešili spor. Napovedal je, da bo njegova vlada ustanovila tudi komisijo, ki bi spremljala stanje ob meddržavni meji in v dogovoru s Hrvaško poskusila preprečiti postavitev odlagališča na Trgovski gori.
Tudi poslanci BiH so vztrajali pri zahtevi, da vlada v Sarajevu naredi vse, kar lahko, da bi ustavila odlaganje nevarnih snovi iz jedrske elektrarne Krško na Hrvaškem nedaleč od ozemlja BiH. Medtem so inšpekcije za radioaktivno in jedrsko varnost ter zdravstveno zaščito v BiH opravile meritve na območju Novega Grada in ugotovile, da ni zvišane radioaktivnosti v zraku na tem območju.
Na Hrvaškem pripravljajo strateško oceno vpliva objekta za zbiranje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva na okolje. Ko bodo imeli uradne izide, bodo o vsebini obvestili kolege v Sarajevu. Kot je prejšnji mesec za STA povedal direktor hrvaškega zavoda za radiološko in jedrsko varnost Saša
Medaković, pričakujejo, da so bo to zgodilo do konca leta.
Evropska unija je Hrvaški naročila, naj do 1. avgusta sprejme nacionalni program odlaganja radioaktivnih snovi, a to ne pomeni, da mora biti že določena tudi lokacija odlagališča.
Hrvaška politična stranka Živi zid je v ponedeljek izrazila nasprotovanje izgradnji odlagališča v Čerkezovcu. Predlagali so, da bi v slovenskem odlagališču Vrbina izgradili dodatne silose z zmogljivostjo 10.000 kvadratnih metrov, v katerih bi shranili tudi hrvaške odpadke.
V drugi največji hrvaški opozicijski stranki trdijo, da je v hrvaškem državnem proračunu predvidenih 18,8 milijona kun (2,48 milijona evrov), namenjenih odlagališču. Živi zid se je v junijskih anketah s 6,6-odstotno podporo volivcev uvrstila na tretje mesto.
Medaković je v pogovoru za STA sicer dejal, da obstaja več ovir, da bi Vrbina postala skupno odlagališče. Med drugim bi morala Slovenija spremeniti zakonodajo in dovoliti uvoz jedrskih snovi, ker hrvaški del odpadkov iz jedrske elektrarne v Krškem niso edini odpadki, ki jih namerava Hrvaška skladiščiti.
