Slovenija

V Sloveniji banke ponarejale podpise

Luka Tetičkovič
24. 6. 2015, 22.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Banke v Srbiji klientom, s katerimi so sklepale kredite na podlagi švicarskih frankov, vračajo razlike.

Reuters

Razlike, do katerih je prišlo zaradi spreminjanja tečaja evro – švicarski frank, vračajo pod pogojem, da klienti proti njim ne sprožijo tožb oziroma ne zahtevajo preklica pogodbe. Dejan Gavrilović, predsednik srbskega združenja bančnih klientov Efektiva, se sprašuje, zakaj banke pošiljajo te ponudbe, če so pogodbe sklenjene zakonito.

Če se klienti odločijo tožiti banko zaradi nezakonitega povišanja obrestne mere, lahko od njih namreč dobijo vsaj dvakrat toliko denarja, kot jim ga zdaj s svojim sanacijskim modelom ponuja Nacionalna banka Srbije (NBS). Ob tem opozarja, da lahko sodni mlini meljejo tudi več let.

Gavrilović meni, da so banke sprožile ofenzivo pritiska na dolžnike, s čimer jih želijo prepričati, da se odločijo za enega od modelov, ki ga je pripravila NBS. Tako skušajo zmanjšati svoje potencialne izgube, ki bi po Gavrilovićevi oceni za vse državljane Srbije, ki imajo kredite najete v švicarskih frankih, za banke znašale 48 milijonov evrov.

Eden od modelov je tudi pretvorba valute, v kateri je ovrednoten kredit. NBS je namreč predlagala, da se kredit iz švicarskih frankov pretopi v evre. Gavrilović je do tega kritičen, saj klient tako legalizira povišano glavnico. Navaja primer: če je bilo 70.000 frankov leta 2008 vrednih 43.000 evrov, po delnem odplačilu glavnice pa kreditojemalec banki še vedno dolguje 60.000 frankov, tedaj ji mora po zdajšnjem tečaju vrniti 58.000 evrov, kar je 15.000 evrov več, kot je bila osnovna vrednost kredita.

V Sloveniji banke ponarejale podpise

Dodatne razsežnosti škandala s posojili v švicarskih frankih so se v preteklih dneh pokazale tudi v Sloveniji. Odvetnik združenja Frank Robert Preininger je na podlagi grafološke analize, ki vzbuja sum, da so podpisi pod izjavami o seznanitvi z valutnim tveganjem pri najemanju posojil v švicarskih frankih ponarejeni, vložil prvo kazensko ovadbo. Neuradno naj bi šlo za banko Hypo Alpe Adria, je poročala STA. Namigovanja o ponarejanju podpisov so sicer že zanikali v Raiffeisen banki, Hypo Alpe Adria pa je izjavila, da bo ob utemeljenosti obtožb ustrezno ukrepala proti svojim zaposlenim.

K vlaganju ovadb posameznike, ki sumijo, da so bili njihovi podpisi ponarejeni, poziva tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Ob tem je ZPS že leta 2011 opozarjala, naj posamezniki ne najemajo kreditov v valuti, v kateri ne prejemajo svojega osebnega dohodka, saj da gre za nevarno špekulacijo.