V javnost so namreč prišli podatki, da imajo agenti SOE avtomatično pravico do stanovanjskih kreditov po posebnih, znižanih obrestih. Po nekaterih informacijah naj bi plačevali le dvoodstotne obresti.
Prav zaradi tega se Hrvati sprašujejo, ali med njimi obstaja poseben kastni sistem. Deset let so bili podatki o finančnem stanju agentov tajni, nato pa je moral bivši vodja SOA, Josip Buljević, javnosti razkriti svoje imetje. To je moral storiti, ker je zaposlen kot svetovalec za obrambo in nacionalno varnost, zaposlila pa ga je predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. A škandal se ne konča le s krediti.
Nelegalne zaposlitve
Na plan so prišli podatki, da so praktično vsi partnerji in partnerice zaposlenih na SOA zaposleni v pomembnih državnih službah, saj si direktorji preprosto niso upali zavrniti oseb, ki so jih tako rekoč poslali iz SOA. Zaposleni so v večini primerov brez ustrezne izobrazbe in/ali izkušenj. Neimenovani vir je za Jutranji list povedal, da je bil v – po njegovem mnenju – nelegalno kadrovanje vpleten tudi podmladek HDZ-ja.
Odgovorni na SOA morajo pregledati ozadje vsake osebe, ki se na novo zaposli pri hrvaški varnostnoobveščevalni službi, a se je izkazalo, da podatkov niso posredovali ne davčnemu inšpektoratu ne carini ali delovni inšpekciji, kar ni v skladu s hrvaško zakonodajo o varnostnih službah. Kot kaže, so ljudi preprosto zaposlili in jih nato prestavili v druge državne službe.
Kdo opravlja nadzor
Tu dejansko pride do tako rekoč starega vprašanja, kdo nadzira nadzorno službo. Protikorupcijske službe pač ne morejo bdeti nad tajnimi službami. Kot je povedal protikorupcijski strokovnjak Antun Petrović: »Ker te službe nimajo nadzora, pride do manipulacije. Politične stranke vanje potisnejo svoje ljudi, ki niso lojalni državljanom, ampak določenim osebam.« Že iz zgodovine poznamo primere, ko tajne službe niso bile pod nadzorom države, ampak prej obratno.
