Privatizacija je močno načela koalicijske vezi, pa čeprav se navzven zdi, da je koalicija trdna. Predsednik vlade naj bi tako po naših informacijah že iskal novega člana koalicije, saj bi se rad na vse pretege rešil strank SD in Desus, ki nasprotujeta Cerarjevi privatizaciji državnih podjetij. Sodu dno pa je po trditvah našega vira izbilo ostro nasprotovanje privatizaciji Telekoma, kjer so glavno vlogo odigrali Socialni demokrati, in trmasto vztrajanje stranke Desus, da se Zavarovalnico Triglav uvrsti na seznam strateških podjetjih.
Alenka je izhod v sili
Tako naj bi se Cerar v preteklih tednih o možnostih sodelovanja že začel pogovarjati s stranko Alenke Bratušek (ZaAB). Kot nam je zaupal naš vir, sta na mizi dve vrsti sodelovanja. »Prva možnost je, da bi se celotna stranka pridružila koaliciji. Druga možnost pa je malce bolj enostavna – SMC-ju bi se priključila poslanska skupina ZaAB in Cerar bi tako ob pomoči SDS in NSi imel dovolj glasov, da izpelje privatizacijo, saj bi tako preglasovali Desus in SD,« nam je zaupal naš vir.
Opozicijski SDS in NSi sta namreč že prav od začetka naklonjeni privatizaciji. Ob tem skupnem cilju je, kot nam je zatrdil naš vir, predsednik vlade Miro Cerar pomislil, da bi NSi spet – že drugič – povabil v koalicijo, vendar v tej stranki tega ne želijo, saj računajo na to, da bodo na naslednjih volitvah dobili sami več glasov in torej večji preboj v parlament. A koketiranje Cerarja z desno sredino je ne glede na novo košarico Ljudmile Novak vse večje.
Za Alenko Bratušek pa je povezovanje z največjo parlamentarno in vladno stranko seveda bolj mamljivo, saj je ZaAB že pred meseci izgubila vso podporo javnosti in jo javnomnenjske ankete danes še komaj zaznavajo. Bratuškovi je za las uspel preboj v parlament, zaradi njenih velikih komisarskih ambicij pa je stranka povsem pogorela.
Cena sodelovanja
A morebitno sodelovanja Bratuškove v Cerarjevem privatizacijskem procesu ne bo zastonj. Bratuškova, ki mednarodnih ambicij ne skriva, si namreč po trditvah našega dobro obveščenega vira želi postati veleposlanica v Beogradu. To je menda že dolgo njena velika želja, saj naj bi s svojim nekdanjim šefom kabineta in tesnim prijateljem Jernejem Pavličem že dolgo redno obiskovala srbsko prestolnico in tudi tamkajšnje funkcionarje. Po naših virih ima Pavlič tam sklenjenih kar nekaj poslov, pri tem pa jima menda pomagajo tudi na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu, kjer že skoraj leto dni ni veleposlanika.
Prav te nove informacije pojasnjujejo, zakaj tako dolgo ni prišlo do imenovanja veleposlanika v Beogradu, saj so vsi razpisi padli v vodo. Ob tem se dobri poznavalci razmer sprašujejo, kako s svojo kandidaturo ni uspelo niti dobri poznavalki srbskih razmer Janji Klasinc niti veleposlaniku Milanu Jazbecu in Stanislavu Vidoviču. V ZaAB naj bi namreč, kot nam je zaupal naš vir, vse morebitne kandidate očrnili pri glavnih odločevalcih. Prodajali so tudi zgodbo, da naj bi v Beograd za veleposlanika šel zdajšnji veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, ki se pa na to mesto, kot je znano, sploh ni prijavil.
Če bi Bratuškova odšla v Beograd, tako obstaja možnost, da bi se stranka ZaAB razpustila in bi se njeni poslanci samo pridružili Cerarju, če pa bi stranka obstala, se za vodenje že dalj časa intenzivno zanimata tako vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer kot tudi podpredsednica stranke Maša Kociper. »Po eni strani gre torej za reševanje obstoja nekaterih posameznikov, po drugi strani pa nit iz ozadja vleče Gregor Golobič, ki prek teh poslancev popolnoma obvladuje ZaAB. Svojo desno roko Bogdana Biščka je namreč že plasiral kot svetovalca Miru Cerarju,« nam je za konec še zaupal naš vir.
