"Dokler je čas, je upanje," je v petek dejal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, potem ko četrtkov sestanek finančnih ministrov držav v območju evra ni prinesel dogovora.
"Še je čas, a le nekaj dni. Izkoristimo jih modro," pa je pozval predsednik vrha evrskega območja Donald Tusk v nagovoru pred ponedeljkovim kriznim vrhom o Grčiji.
Blizu smo točki, ko bo grška vlada morala izbrati med dobro ponudbo nadaljnje pomoči in potjo proti bankrotu, je še opozoril Tusk.
Na potezi je torej Grčija - to je bilo glavno sporočilo upnikov konec minulega tedna. Poleg opozoril, naj se grške oblasti zresnijo, obnašajo odraslo in predstavijo verodostojne predloge.
V ozračju takšnih sporočil in svaril je danes iz Aten prišla novica, da je grški premier Aleksis Cipras predstavil nove predloge za "vzajemno koristen dogovor" in "končno rešitev".
Predstavil jih je nemški kanclerki Angeli Merkel, francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu in predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju v telefonskem pogovoru.
Odziva na predloge za zdaj ni bilo. V ponedeljek zjutraj bo o njih najprej razpravljala evrska delovna skupina, nato se predvidoma ob 12.30 sestanejo finančni ministri držav z evrom, zvečer pa še vrh območja evra.
Sestanka evrskupine se bo predvidoma udeležil tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor, na vrhu pa bo sodeloval tudi slovenski premier Miro Cerar.
Predsednik vrha evrskega območja Donlad Tusk je krizni sestanek na najvišji ravni sklical, ker se čas izteka in ker se igre morajo končati. Namen vrha je po njegovih besedah zagotoviti, da bodo vsi razumeli stališča drug drugega in tudi posledice odločitev.
"Znebiti se moramo iluzij, da obstaja čarobna rešitev na ravni voditeljev. Vrh ne bo končni korak. Ne bo podrobnih tehničnih pogajanj. To je naloga finančnih ministrov," je v petek poudaril Tusk.
V petek napovedi finančnih ministrov za ponedeljek niso bile preveč spodbudne. Minister Mramor je na primer dejal, da v ponedeljek ne pričakuje resnega preboja. Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ni bil optimističen.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v petek v Berlinu opozorila, da je lahko odločitev na vrhu v ponedeljek sprejeta le, če se podlaga pripravi prej.
Medtem ko se čas za dogovor izteka, množično odteka denar iz grških bank. Po poročanju grških medijev so Grki le v petek dvignili do dve milijardi evrov s svojih računov.
Konec minulega tedna se je ugibalo, da morda grške banke v ponedeljek ne bodo odprle vrat. Evropska centralna banka naj bi v ponedeljek tudi znova odločala o povečanju nujne likvidnostne pomoči grškim bankam.
Grčija se od februarja pogaja z institucijami - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) - o reformah v zameno za še preostalih 7,2 milijarde evrov v sklopu sedanjega okvira pomoči.
Medtem ko je konec minulega leta evroskupina načrtovala konec drugega programa pomoči Grčiji in nato previdnostno posojilo, ki bi državi olajšalo samostojno financiranje na trgih, se je z volitvami januarja in zmago leve Sirize vse postavilo na glavo. Siriza pod vodstvom karizmatičnega Aleksisa Ciprasa je namreč na volitvah zmagala z obljubami, da bo napravila križ čez boleče zategovanje pasu in omehčala pogoje za finančno pomoč državi.
Februarja se je nova grška vlada dogovorila za podaljšanje sedanjega programa pomoči do konca junija, a vse bolj jedka pogajanja Aten, preostalih članic območja evra in institucij še niso prinesla dogovora.
Časa za dogovor zdaj res ni več, saj se sedanji program pomoči izteče čez devet dni. Poleg tega mora Grčija do konca junija izpolniti finančno obveznosti do IMF v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov.
Napetost se tako vse bolj stopnjuje. Stopnjujejo se tudi ugibanja o izstopu Grčije iz območja evra in iz EU. V območju evra sicer vsi poudarjajo, da si želijo obdržati Grčijo v svojih vrstah, a da so pripravljeni tudi na druge scenarije.
