Prvi mož Mercatorja Toni Balažič, ki je bil v omejenem času predsednik uprave Fructala, takrat družbe v skupini Pivovarna Laško, je uvodoma dejal, da po teh letih lahko razumemo pogodbe med družbami, takrat pa je bilo generalno navodilo, da si morajo v skupini medsebojno pomagati s posojili, dokler ne prebrodijo krize.
"Pri tem je bila osnovna maksimalizacija vrednosti delnic Mercatorja, kar se je zdelo logično, in jasno je bilo, da bodo s prodajo Mercatorja sredstva vrnjena," je povedal Balažič. Po njegovih pojasnil so v skupini potekali sestanki oz. koordinacije na ravni predsednikov uprav in na nižjih ravneh, marketinški, komercialni, nabavni, kadrovski, in da to ni bilo nič neobičajnega. Sistem finančnih koordinacij, kjer so odločali o posojilih, pa je vzpostavil Šrot.
Da morajo pomagati Infond Holdingu in Centru Naložbe, je po Balažiču ukazal Šrot, da je prav on "šef", pa je bilo nedvomno izpostavljeno.
Sodišče bo zdaj določilo izvedenca finančno-ekonomske stroke, ki bo med drugim pojasnil, ali je bilo sklepanje posojilnih pogodb med družbami, ki jih obravnavajo v postopku, z vidika pravno-finančne stroke običajno, ali je bila tožeča stranka v tem času likvidna, plačilno sposobna, kolikšna je bila stopnja kreditnega tveganja pri podjetjih, ki so predmet postopka, kakšen je bil finančni položaj družb Infond Holding in Center Naložbe ter druge okoliščine, pomembne za postopke.
Odvisnim družbam v skupini niso bili znani vsi podatki in vse dimenzije projekta so bile vidne šele, ko je Šrot zapustil Laško, je izpovedal Balažič. Kar zadeva možnost, da ne bi izvršili navodil za posojanje denarja med družbami, pa je povedal, da je verjel, da šef dela v korist družbe in da so vsi posli legalni.
Pomislekov o tem početju na začetku ni bilo, saj so tudi pravniki trdili, da je to legalno, in teoretično bi posojila lahko pokrili s kupnino Mercatorja, je dodal Balažič.
Saša Fajs, direktorica Centra Naložb v letu 2008 in na začetku 2009, zatem pa do konca tega leta vodja financ v Radenski, je potrdila pričanja s prejšnjih obravnav, da je bilo na finančnih koordinacijah navodilo, da mora družba, ki ima denar, tega posoditi drugim, in da so imeli pravna mnenja, da je to zakonito.
Tudi po besedah Fajsove ni bilo možnosti, da katera od družb ne bi posodila denarja, češ da gre za sistem in da če pade ena družba, pade skupina. "Proti koncu je bilo stanje v skupni grozno, finančniki se z navodili niso več strinjali, vsak je poskušal svoje premoženje zavarovati, vendar je šlo za višji interes," je povedala in dodala: "Verjeli smo, da bodo posojila ob prodaji Mercatorja vrnjena, vendar pa nismo imeli vseh podatkov, takrat sem bila naivna in neumna."
Sodišče bo zdaj določilo izvedenca finančno-ekonomske stroke, ki bo med drugim pojasnil, ali je bilo sklepanje posojilnih pogodb med družbami, ki jih obravnavajo v postopku, z vidika pravno-finančne stroke običajno, ali je bila tožeča stranka v tem času likvidna, plačilno sposobna, kolikšna je bila stopnja kreditnega tveganja pri podjetjih, ki so predmet postopka, kakšen je bil finančni položaj družb Infond Holding in Center Naložbe ter druge okoliščine, pomembne za postopke.
Ker ni znano, kdaj bo izvedensko mnenje, je sodnica gospodarskega oddelka okrožnega sodišča v Murski Soboti Andreja Pintarič obravnavo o domnevno nezakonitem prelivanje denarja na podlagi 16 posojilnih pogodb iz odvisnih družb na Šrotovi družbi Infond Holding in Center Naložbe preložila za nedoločen čas.
