"Z našo skupno hišo nismo nikoli tako slabo ravnali in jo poškodovali kot v zadnjih dveh stoletjih," opozarja papež. Kot dodaja, bi nekoga, ki bi na naš svet pogledal od zunaj, tako vedenje, ki občasno deluje samouničujoče, osupnilo. "Zemlja, naš dom, je vse bolj videti kot ogromen kup smeti," je kritičen.
Osrednje vprašanje okrožnice v šestih poglavjih je, kakšen svet želimo zapustiti tistim, ki bodo prišli za nami, ter otrokom, ki odraščajo. Frančišek v njej poziva posameznike, skupnosti, družine, države in mednarodno skupnost k ekološkemu spreobrnjenju. Celostna ekologija po njegovem pomeni, da z vsakdanjimi dejanji pretrgamo logiko nasilja, izkoriščanja in egoizma.
Podnebne spremembe so po njegovem globalni problem, ki prinaša tudi različne socialne, ekonomske in politične spremembe. V sklopu etike mednarodnih odnosov okrožnica nakazuje obstoj pravega ekološkega dolga, predvsem na ravni svetovnega severa in juga.
Papež ugotavlja "izredno odgovornost" človeka v odnosu do stvarstva. Kot dodaja, z naravo ne moremo pristno sočustvovati brez spoštovanja, sočutja in skrbi za ljudi, poudarja Frančišek.
Enciklika tudi izpostavlja, da gospodarstvo in trg ne moreta sama urejati in zagotavljati celostnega človeškega razvoja in socialne vključenosti. Frančišek kot težavo izpostavlja pretirano stopnjo antropocentrizma s potrošniškim mišljenjem, ki opravičuje vsako obliko odpadkov. "Tako mišljenje prinaša izkoriščanje otrok, izključevanje ostarelih, suženjstvo, trgovino z ljudmi ... to je logika mafije, trgovcev z orožjem ali človeškimi organi ter uboja nerojenih otrok, ki ne odgovarjajo načrtom staršev."
Frančišek je sicer prvo encikliko izdal julija 2013, v njej pa je šlo za temeljna teološka vprašanja. Okrožnico Lumen Fidei (Luč vere) je spisal na podlagi zapiskov svojega predhodnika Benedikta XVI. Novembra 2013 je izšlo papeževo apostolsko pismo z naslovom Evangelii Gaudium (Veselje evangelija).
Papež je kritičen tudi do pretirane uporabe družbenih omrežij in digitalnih medijev. Po njegovih besedah modrosti ne dosežemo le s kopičenjem podatkov, ki v končni fazi privede do prenatrpanosti in zmedenosti, neke vrste "mentalnega onesnaženja".
Noben papež se doslej na tak način ter sistematično in izčrpno ni posvetil vprašanjem prihodnosti človeštva in področju, kot je okolje.
Okrožnico je papež v celoti spisal sam v italijanskem jeziku, izšla pa je šest mesecev pred podnebnim vrhom ZN v Parizu.
Papež Frančišek sicer redno opozarja na okoljska vprašanja. Po podnebnem vrhu ZN v Limi je vlade sveta pozval k večjemu pogumu za boj proti podnebnim spremembam. Pred nekaj tedni je "mogočneže sveta" spomnil, da se bodo nekega dne morali zagovarjati pred Bogom, če bodo zanemarili varovanje okolja.
