Stopnja registrirane brezposelnosti na območju mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje je marca znašala 15,5 odstotka, kar je za skoraj odstotno točko manj kot leto prej. Konec maja je bilo registriranih 15.105 brezposelnih oseb, kar je za skoraj šest odstotkov manj kot maja 2014. Podobno spodbudni so podatki za ptujsko območje, kjer se je brezposelnost maja v primerjavi z aprilom zmanjšala za kar 4,4 odstotka.
"Zagotovo se trg dela v Podravju izboljšuje, saj delodajalci niso več tako prestrašeni. Ko se je na veliko govorilo o krizi in negotovi prihodnosti, so bili delodajalci veliko bolj previdni. Zdaj se že prej odločajo za zaposlovanje in ne zaposlujejo več toliko agencijskih delavcev," je za STA povedala Muršakova.
Dodatno so k izboljšani statistiki pripomogle potrebe po sezonskem delu, ki se kažejo vsako poletje, ter še vedno veliko zaposlovanja v Avstriji. "Še vedno se povečuje število Slovencev, zaposlenih v Avstriji. Velikokrat so tam pogoji dela boljši, je pa tudi res, da prihajajo informacije o vračanju delavcev nazaj iz Avstrije, ker tudi tam ni vse tako idealno, kot so v začetku mislili," je dodala.
V prvih petih mesecih letošnjega leta so delodajalci na območno službo Maribor prijavili nekaj več kot 4500 delovnih mest. "Beležimo manjše število prijavljenih oseb v evidenco brezposelnosti in večje število odjavljenih oseb, predvsem zaradi zaposlovanja," je dodala.
Z zmanjševanjem števila brezposelnih se spreminja tudi njihova struktura. Povečuje se delež brezposelnih žensk in starih nad 50 let ter dolgotrajno brezposelnih oseb. V izobrazbeni strukturi se še vedno povečuje delež brezposelnih oseb s terciarno izobrazbo, zmanjšuje pa se predvsem delež brezposelnih mladih do 29. leta starosti in iskalcev prve zaposlitve.
Delodajalci po navedbah Muršakove v naslednji polovici leta napovedujejo 0,6-odstotno zvišanje zaposlovanja. "Iščejo se še vedno poklici, kot so varilci, vozniki težkih tovornjakov, delavci za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, orodjarji, elektroinštalaterji, natakarji, zidarji, tesarji in podobno. To je pri nas že vrsto let enako, na drugi strani imamo pa poklice, ki jih ne uspemo zaposliti. Ti so na področju ekonomije, šolstva in prava," je pojasnila.
Na zavodu za zaposlovanje po besedah Muršakove v zadnjih letih intenzivno delajo na odpravi teh neskladij. Tako v sodelovanju z delodajalci izvajajo programe prekvalifikacij in usposabljanj, da bi jim zagotoviti ustrezno delovno silo. "Med njimi so bili programi za teletržnike, cevarje, izvajalce suhomontažne gradnje, fasaderje, izvajalce pomožnih del na področju inštalacij, izolaterje in programe s področja strojništva in metalurgije," je pojasnila. Večina udeležencev v teh programih je kasneje dobila zaposlitev.
Po ocenah Mihaela Leskovarja iz Štajerskega tehnološkega parka so v nasprotju s splošnim prepričanjem priložnosti za zaposlitev tudi v klasičnih, pogosto že izumrlih poklicih, kot so čevljar, krojač in klobučar. Ti poklici so po njegovih besedah iskani v svetovnem merilu, v Sloveniji pa imamo veliko znanja s teh področij, a ga ne izkoristimo. "Ne morejo biti vsi start upi visokotehnološki ali vse na aplikacijah," je dejal na nedavni predstavitvi projekta Podjetniški boom.
