Kot so sporočili z GZS, je 80 predstavnikov gospodarstva govorilo o vplivu negativnih posledic rastočih emisij v zrak in segrevanja ozračja, blaženju podnebnih sprememb, ukrepih za zmanjšanje rabe energije in prilagajanju potrebam trga po novih, inovativnih proizvodih.
Direktorica Službe za varstvo okolja na GZS Janja Leban je uvodoma izpostavila resnost okoljskih sprememb, ki smo jim priča tudi v Sloveniji, in pomen usmerjanja v zeleno gospodarstvo, v trajnostni razvoj. Pri blaženju podnebnih sprememb ima po njeni oceni ključno vlogo učinkovita raba energije in odgovoren odnos do okolja, tako podjetij kot tudi posameznika. Enako pomembno je izvajanje ukrepov za prilagajanje tem spremembam.
Ministrstvo za okolje in prostor se vloge in odgovornosti na tem področju zaveda, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu Tanja Bogataj in izpostavila pomen dialoga, pri katerem igra gospodarstvo ključno vlogo, saj je le na ta način mogoče priti do učinkovitih rešitev. Spomnila je še, da so pogajanja za globalni podnebni sporazum, v katerih je tudi Slovenija aktivna, v zaključni fazi.
Na evropski ravni pri snovanju energetske in podnebne politike manjkajo odločitve in ukrepi, ki bi zagotavljali konkurenčnost industrije, čeprav je ta srce evropskega gospodarskega razvoja, je ocenil Jernej Vernik iz evropskega združenja za kovine Eurometaux iz Bruslja. Kot je dodal, lahko gospodarstvo uspeva in konkurira na globalnih trgih le ob stabilni in predvidljivi zakonodaji, ki bo uravnotežila skrb za okolje in gospodarsko rast.
Ni dvoma, da je precejšen del gospodarstva, zlasti industrije, v zadnjih dveh desetletjih nadpovprečno veliko vložil v to, da deluje na okoljsko primeren in sprejemljiv način ter pri tem upošteva stroga okoljska merila, je poudaril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
V Sloveniji se je v zadnjem obdobju po njegovih besedah zgodil gospodarski preporod, industrijska proizvodnja kaže vitalnost in izjemne rezultate, zlasti zahvaljujoč izvoznikom.
Hribar Milič je izpostavil, da bi bilo treba gospodarstvu prisluhniti pri izboljševanju poslovnega okolja. Če se jih dodatno obremenjuje, tudi na primer z okoljskimi dajatvami, jim je treba omogočiti na drugih področjih določene olajšave, med drugim z zeleno davčno reformo in spremembami na področju trga dela.
Na srečanju so prikazali, kako v različnih gospodarskih panogah, tudi energetsko intenzivnih, z zmanjševanjem emisij pripomorejo k doseganju nacionalno zavezujočih ciljev ter s tem sledijo smernicam podnebno energetske politike. Podjetja veliko pozornosti posvečajo spremljanju trendov porabe energije in možnostim povečanja energetske učinkovitosti. Iščejo tudi nove priložnosti z ekoinovacijami in razvojem novih izdelkov. Vse bolj se prilagajajo tudi podnebnim spremembam, še zlasti v kmetijstvu in pridelavi sadja, so še navedli na GZS.
