Med kmeti Vipavske doline od napovedi prodaje terjatev Agroinda 1894 močno vrši. Zaskrbljeni so toliko bolj, ker se za klet zanimajo tujci, doma interesa ni bilo. Kako bo to vplivalo na odkup in sploh podobo obrata? Menda sta zanimanje pokazali Ukrajina in Avstrija. Kot pove direktor Kmetijske zadruge Vipava, se toliko bolj mudi, ker se bližata trgatev in nov odkup.
Polona Krušec
Vzdušje med kmeti, sploh tistimi, ki še vedno obdelujejo vinograde zato, da svoje grozdje prodajo vipavski kleti, ni nič kaj prijetno. Pravzaprav je mnogo vinogradnikov, medtem ko klet spremljajo težave, svoj pridelek začelo prodajati drugam ali pa so ga kar sami predelali v vino. Najbolj jih je jezilo to, da so plačila za grozdje, ki so ga prodali vipavski kleti, prejemali z velikimi zamudami. Kot nam pove Boris Bajc, direktor Kmetijske zadruge Vipava, so za leto 2013 vinogradnikom poplačali vse dolgove, kar je bil izziv za razmere, v kakršnih so. Prvi obrok za lansko leto bo sicer nekoliko zamudil, vendar Bajc poudari, da so udeleženim predstavili težave Agroinda in prosili za razumevanje. Poleg poplačila dolgov jih čakajo novi izzivi – resni kupci za klet.
S tujci dosegli sporazume
sta
Večinska lastnica Agroinda, Kmetijska zadruga Vipava, si želi, da bi se zgodba okrog 5,2 milijona evrov vrednih terjatev do Agroinda čim prej zaključila. Trenutno Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) opravlja postopek prodaje, ki pa ga za zdaj še ne komentira. Ve se le, da se za Agroind zanimata trgovski korporaciji, ena je iz Ukrajine, druga pa iz Avstrije. Sicer se s prodajo terjatev Agroinda 1894 DUTB po ceni 1,9 milijona evrov trudi že od decembra lanskega leta. Kot še pove direktor zadruge, z DUTB sodelujejo korektno, kar je v nasprotju z vsesplošnim mnenjem.
Pojasni, da je treba razumeti, da gre za zahtevne postopke. Te je morda v zadnjem času nekoliko upočasnila tudi kampanja proti DUTB, saj so ji očitali netransparentnost. Bajc je predvsem zadovoljen, ker so se že srečali s potencialnimi kupci, s katerimi so dosegli pomembne sporazume. Za zadrugo je namreč v postopku prodaje najpomembnejše to, da so koncepti nadaljnjega sodelovanja trdni in vsem v prid. »Z vsemi potencialnimi kupci smo sklenili sporazum, ki zavezuje, da sodelujemo več let, najmanj pet, čeprav so kupci predlagali desetletno obdobje vezave,« pojasni direktor zadruge Boris Bajc. Doda, da so se za manj let vezave odločili zaradi dinamike poslovanja. Bistveni so jim odnos, cena in stabilne razmere.
Kaj bo prinesel nov lastnik
»Z vsako spremembo strukture lastnikov se povečujejo tveganja. Vstopaš v novo območje, ki ga ne poznaš, in težko je reči, ali bo bolje ali slabše,« odgovori na naše vprašanje o tem, kakšna je njegova napoved oziroma možen scenarij ob nakupu in prihodu tujih lastnikov. Dejstvo je, kot ugotavlja nadalje, da je skoraj nemogoče, da bi šlo za špekulativen nakup, ki bi iz Vipave odpeljal odkup in predelavo in bi klet predstavljala samo polnilnico, saj bo vložek kupca izjemen. Bajc ob tem omeni obnove vinogradov in vse stroške, ki jih imajo do zdajšnjih upnikov in vinogradnikov. To predstavlja zajeten kup denarja, ki obeta kupca, ki za Vipavsko dolino ne bo pisal slabega scenarija.
Boris Bajc še zaključi, da si želijo strateškega partnerja, ki bo v dolino prinesel trdnost in gotovost na dolgi rok. »Čaka nas dolga pot, veliko izboljševanja, delo pri konkurenčnosti. Smo trdno na tleh, ne v pravljicah,« zaključi in doda, da verjame v dober razplet, če bo sodelovanje.
sta
