Ministrstvo je ob tem poudarilo, da se Slovenija zavzema za uveljavljanje načela solidarnosti in pomoči med državami članicami. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije pa je za STA ocenil, da je predlog Bruslja realen in na nek način pričakovan. "Treba se je zavedati, da gre glede na razmere v svetu, kjer je več 51 milijonov beguncev, za zelo nizke številke," je opozoril. "Je pa vprašanje, kako lahko Slovenija te begunce integrira," je dejal Zlatar in spomnil, da doslej pri njihovem vključevanju ni bila zadosti učinkovita. Po njegovem mnenju bo treba na tem področju še kaj narediti, še zlasti kar zadeva dostop beguncev do stanovanj in zaposlitev. Po njegovem mnenju je tudi vprašanje, ali je Slovenija ob sedanji integracijski politiki sposobna integrirati večje število ljudi. Zlatar meni, da bodo potrebne spremembe sistema, in predlaga decentralizacijo, tako da bi po zgledu Italije lahko begunce sprejemale tudi občine. Glede na podatke notranjega ministrstva Zlatar sklepa, da naj bi bila Slovenija sposobna sprejeti tolikšno število beguncev, kot predvideva današnji predlog Bruslja. V azilnem domu v Ljubljani je po njegovih besedah prostora za nekaj več kot 200 ljudi, zdaj pa jih je tam 70. Poleg tega sta še dve integracijski hiši - v Ljubljani in Mariboru - od katerih vsaka sprejme po 70 ljudi. Tudi tam so trenutno še proste kapacitete. Ministrstvo je poleg tega napovedalo mobilizacijo dodatnih kapacitet, je še dejal Zlatar. Po Zlatarjevih podatkih je sicer v Sloveniji trenutno okoli 200 oseb s statusom begunca.
Begunce bo Slovenija sprejela, finančno nadomestilo za to tudi
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) pa je izrazila prepričanje, da bo Slovenija v duhu solidarnosti predlog sprejela, pri čemer ji bo v pomoč tudi finančno nadomestilo. Evropska komisija namreč namenja državam po 6000 evrov za vsakega pribežnika, ki potrebuje mednarodno zaščito. Kot je še zapisala v sporočilu za javnost, imamo zdaj možnost, da v praksi potrdimo, "da migracije lahko izkoristimo za razvoj in da smo svet ljudje". Evropska komisija predlaga prerazporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, in sicer 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije, v druge članice unije v prihodnjih dveh letih. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so vstopili v ti državi v letu 2014. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,24 odstotka teh oseb iz Italije in Grčije, kar pomeni 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije. Komisija je predstavila tudi podroben predlog za preselitev 20.000 oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije. Slovenija naj bi sprejela 1,03 odstotka ali 207 teh oseb. Namen predlogov je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj.
